Kaj se je dogajalo na ladji Glarus?

Portorož – Ugrabljeni Slovenec s švicarske ladje Glarus je bil na ladji kapitan. Izvedeli smo, da je srednjih let in doma na Štajerskem. Pomorščaki v Portorožu ga dobro poznajo, vendar spoštujejo voljo družine in ladjarja, da se njegovega imena ne objavi, saj z neobjavo imena varujejo kapitanovo družino, ki že tako preživlja težke čase.

Kaj se je dogajalo na morju, najbolje ve preostalih sedem pomorščakov, ki so ostali na ladji (pet Filipincev in dva pomorščaka drugih narodnosti). Eden od častnikov je ranjen v nogo in pirati so ga očitno nalašč pustili na ladji, da so jo lahko pripeljali do pristanišča Port Hartcourt. »Vsi do zdaj pridobljeni podatki z ladje kažejo, da je posadka ravnala skladno s predpisanim protokolom v takih primerih. Ladja je upočasnila plovbo več kot sto navtičnih milj od obale in očitno čakala na to, da bo naslednje jutro pri dnevu vplula v nigerijsko pristanišče Port Hartcourt. Nekaj po polnoči je nenadoma (dvakrat) močno spremenila smer.

Ker gre za nenavaden manever, sklepamo, da se je že takrat lahko zgodil prvi poskus napada na ladjo,« nam je povedal strokovnjak za pomorstvo in za vse izredne dogodke na morju Marko Perkovič, ki je analiziral pot ladje. Potem je več ur plula proti obali. Minuto po peti uri zjutraj, ko je bila 50 kilometrov od obale, je 189 metrov dolga ladja za razsute tovore (prevažala je žito) začela manever (krog), ki je tipičen v primeru napada piratov. Hotela se je znebiti precej manjše, a hitrejše ladijce, s katero so se pripeljali nigerijski pirati.


 

Pirati so ranili častnika in ga pustili na ladji

»V tistem delu je od sto do dvesto naftnih ploščadi in ladijski promet je zelo intenziven. Manjše, lesene in plastične čolne radarji težko zaznajo. Poleg tega ima vsaka ladja za krmo določen mrtvi kot, iz katerega se plovilo lahko približa ladji. Ob petih zjutraj jim je pomagala še tema. Pripluli so ob ladijski bok, zataknili visoko lestev, se vzpeli na krov, prerezali bodečo žico in vstopili na palubo. Fotografije dokazujejo, da so morali vdreti na komandni most. S streli so uničili vse naprave. Očitno so takrat tudi ranili enega častnika,« je domneval Marko Perkovič, ki je pred dvema letoma pomagal pri izobraževanju častnikov nigerijski vojske, ki so ob svoji obali investirali skoraj pol milijarde dolarjev v projekt Falcon Eye, s katerim naj bi bolje nadzirali morje.

Nigerijski pirati vsak dan z naftnih ploščadi ukradejo za več milijonov dolarjev nafte in jo nato predelujejo v nezakonito postavljenih rafinerijah ob delti reke Niger. Kljub velikim investicijam niso kos piratom, njihova dejavnost se v zadnjem letu v Gvinejskem zalivu povečuje.

Poročila kažejo, da so pirati letos večkrat ostali praznih rok, ker so se pomorščaki skrili v tako imenovano varno sobo, v katero je skoraj nemogoče vdreti. Ali se je sedem pomorščakov uspešno skrilo ali pa so jih pirati pustili, ker vedo, da bi imeli z več talci le več težav, ne vemo. Marku Perkoviču se zdi nenavadno, da je signal kapitanovega mobitela deloval do 11. ure dopoldne, ko je ladja prispela v Port Hartcourt. Kdo je imel njegov mobitel po ugrabitvi, ni znano.


 

Ladjarji varčujejo, vse države pa ne preganjajo piratov

Kaj se je zgodilo s kapitanom in drugimi ugrabljenimi sedmimi Filipinci, enim Romunom, Ukrajincem, Hrvatom in Bosancem, lahko samo ugibamo. Najbrž jih zadržujejo v kakem skrivališču nedaleč od delte reke Niger in čakajo na izid pogajanj, ki jih predstavniki ladjarja izpeljejo s predstavniki ugrabiteljev. Ladjarji so za primere ugrabitev zavarovani pri različnih zavarovalnih klubih. Višine odškodnine ne povedo, javno pa je znano, da zavarovalna družba P & I omogoča zavarovanje za odškodnino največ deset milijonov evrov, pravi pomorski strokovnjak in predavatelj na fakulteti za pomorstvo Valter Suban.

Po pisanju švicarskega spletnega portala 20 minuten ladjarska družba Massoel Shipping še čaka na klic posrednikov ugrabiteljev. Pogajanja so navadno v Londonu ali Ženevi, odkupnine znašajo več milijonov dolarjev, ki jih s helikopterjem prepeljejo na določeno območje in tam odvržejo na dogovorjeno mesto. Potem osvobodijo talce. Vir švicarskega portala kritizira ladjarje, češ da varčujejo, ker na ladjah ne zaposlijo oboroženih varnostnikov. Toda Valter Suban pravi, da to ni tako preprosto.

Nigerija ne dovoli tujih oboroženih spremljevalcev na ladjah, lahko so le (zelo dragi) nigerijski spremljevalci. In ne verjame, da so nigerijske varnostne sile naredile vse, kar bi v tem primeru lahko. Nigerija po njegovem mnenju neuradno podpira pirate, ki so zanje zelo dober posel, težak več milijonov dolarjev. Mednarodni urad za pomorstvo opozarja na vse več piratskih napadov v Gvinejskem zalivu, iz švicarskega ladjarja pa so sporočili, da so vzpostavili stik s posredniki in da so pirati poskrbeli za talce.