Kaj res?

»Ima pa (Banka Slovenije, op. a.) osemkrat več ljudi zaposlenih zdaj kot takrat, ko so še imeli svoj denar.«
Zmago Jelinčič Plemeniti, SNS, 18. 7. 2018

■ ■ ■ Število zaposlenih v Banki Slovenije (BS) je bilo konec lanskega leta 1,8 odstotka večje kot leta 2006. Slovenija je evro uvedla na začetku leta 2007. BS je imela konec leta 2006 po podatkih letnega poročila 435 zaposlenih. To je bilo tudi do takrat največ v obdobju po osamosvojitvi. V letih po sprejetju evra se je število nekoliko zmanjšalo in upadlo na 415 konec leta 2012. Konec lanskega leta je bilo 443 zaposlenih. Največ zaposlenih je imela BS konec leta 2016, in sicer 448.

——————


»Evropska pravila, recimo, dopuščajo, da Slovenija daje državno pomoč tujim podjetjem, kot sta Magna Steier ali Revoz, brez vsakršnih izravnalnih ukrepov. Tu problemov nenadoma ni in pomoč tujemu kapitalu ne izkrivlja konkurence.«
Nataša Sukič, Levica, 18. 7. 2018

■ ■ ■ Pravila EU ne opredeljujejo, komu se pomoč daje, jasno pa v 107. členu pogodbe o delovanju opredeljujejo pogoje, pod katerimi posamezna država lahko dodeli državno pomoč. Vloga evropske komisije (EK) pri dodeljevanju državne pomoči je opredeljena v 108. členu pogodbe. Iz člena je jasno razvidno, da se ocenjuje učinek pomoči na delovanje enotnega trga EU. V primeru NLB je EK dovolila dodelitev državne pomoči pod določenimi pogoji, ki jih je predlagala Slovenija sama. Če država dogovorjenih ukrepov ne bo upoštevala, lahko EK državno pomoč sanaciji bančnega sistema oceni za nedovoljeno in zahteva vračilo pomoči. Država je dodelila pomoč NLB kar trikrat v štirih letih. Evropska komisija je do zdaj obravnavala 607 pomoči, ki jih je dodelila Slovenija.

——————


»Preprosto rečemo, država Slovenija je konfiscirala to hrvaško investicijo (hrvaški delež v krški jedrski elektrarni, op. a.) in s tem so dolgovi Hrvatov poplačani, pa naj se pol oni tožijo, mi jim pa lepo žnure za elektriko pristrižemo in hvala lepa. Hrvati bi to že davno naredil, mi si tega ne upamo.«
Zmago Jelinčič Plemeniti, SNS, 18. 7. 2018

■ ■ ■ Slovenija je že »porezala žnure« Hrvaški in od julija 2002 do marca 2003 Hrvaški ni dostavljala električne energije. Šlo je za odziv, ker Hrvaška ni uredila odlagališča za svoj delež jedrskih odpadkov. Slovenija je morala po izgubljeni arbitraži leta 2015 plačati okoli 40 milijonov evrov kazni.