Joe Biden uvodna točka za šov Kamale Harris

Več tisoč delegatov, prostovoljcev, predstavnikov medijev in protestnikov bo v Chicagu zaznamovalo prvi dan demokratske nacionalne konvencije, na kateri bo Kamala Harris tudi uradno sprejela nominacijo svoje stranke za kandidaturo na novembrskih predsedniških volitvah. Mesec dni po umiku Joeja Bidna iz tekme za nov mandat v Beli hiši bodo demokrati poskušali na štiridnevnem dogodku strniti vrste za svojo novo kandidatko, predvsem pa ohraniti zagon njene kampanje v boju z republikanskim tekmecem Donaldom Trumpom.

Kaj je namen demokratske konvencije?

Konvencije so že dolgo utečena praksa v ameriški politiki, med katerimi stranka uradno izbere oziroma nominira svojega predsedniškega kandidata. Obe največji ameriški stranki sta letos to že storili: republikanci so nekdanjega predsednika Trumpa za svojega kandidata okronali med konvencijo v Milwaukeeju, le nekaj dni zatem, ko je preživel atentat. Kamala Harris pa je uradno postala kandidatka demokratske stranke kmalu po Bidnovem umiku iz tekme za Belo hišo, in sicer med virtualnim glasovanjem demokratskih delegatov.

Aktualna podpredsednica bo ta teden tako zgolj sprejela nominacijo svoje stranke, kar pa v ničemer ne bo zmanjšalo pomena enega ključnih predvolilnih dogodkov v ZDA. Množično politično zborovanje bo priložnost za demokrate, da izrazijo svojo podporo Kamali Harris in njenemu podpredsedniškemu kandidatu Timu Walzu, pa tudi povlečejo črto pod iztekajočim se mandatom in razmislijo o izzivih, ki stranko ter državo čakajo v prihodnosti.

Koga vse pričakujejo v Chicagu?

Po ocenah organizatorjev se bo konvencije skupno udeležilo najmanj 50.000 ljudi, od tega več kot 5.000 delegatov ter 15.000 predstavnikov medijev. Osrednje dogajanje, ki bo potekalo v dvorani, kjer domuje slovita košarkarska ekipa Chicago Bulls, bo dopolnjeval dolg seznam spremljevalnih dogodkov, ki vsak po svoje odražajo raznolikost stranke oziroma njenega članstva.

Največ pozornosti bo namenjeno najvidnejšim obrazom, med katerimi poleg politikov ne bo manjkalo tudi holivudskih zvezd, vsak od štirih večerov konvencije pa se bo vrtel okoli peščice osrednjih govorcev. Udeleženci bodo tako lahko spremljali nastope Joeja Bidna, nekdanjih predsednikov Baracka Obame in Billa Clintona, pa tudi njegove žene Hillary, ki jo je Donald Trump leta 2016 premagal v boju za Belo hišo. Predzadnji oziroma zadnji večer bosta rezervirana za Kamalo Harris in Tima Walza.

Ali bo to zadnji veliki nastop Joeja Bidna?

Med odštevanjem do začetka konvencije so se vrstila ugibanja o tem, kaj bo prvi večer povedal ameriški predsednik, za katerega bi bil lahko Chicago zadnji veliki nastop njegovega mandata. Analitiki so opozorili predvsem na razsežnosti sprememb, skozi katere je v zadnjem mesecu dni šla demokratska stranka: po prvotnem načrtu bi Biden pred delegate moral stopiti šele zadnji dan srečanja in od svoje stranke sprejeti nominacijo za vnovično kandidaturo. Namesto njega bo to zdaj storila Kamala Harris, potem ko je aktualni predsednik sprejel odločitev, da zaradi svoje starosti in dvomov v kognitivne sposobnosti ne bo več kandidiral. Biden bo pred zbranimi privrženci najverjetneje proslavil ključne dosežke svojega mandata, prehvalil svojo podpredsednico, okrcal njenega protikandidata, predvsem pa opozoril Američane na pomen razpleta volitev.

Kako pomembna je konvencija za Kamalo Harris?

Demokratska kandidatka za predsednico ZDA vse od vstopa v boj za Belo hišo beleži vzpodbudno javnomnenjsko podporo. V mesecu dni ji je uspelo nadoknaditi ves zaostanek za Donaldom Trumpom ter močno povzdigniti upe demokratov pred končnico tokratne predsedniške tekme. Po obdobju intenzivnega prepričevanja volivcev v ključnih nihajočih zveznih državah, med katerim je Kamala Harris, denimo, izbrala svojega podpredsedniškega kandidata in predstavila obrise gospodarskega načrta, bo s svojo vizijo poskušala navdahniti še delegate v vetrovnem mestu.

Strankarske konvencije po poročanju Politica običajno utrdijo javnomnenjsko podporo kandidatov. Ne gre izključiti scenarija, po katerem bi trenutna prednost, ki jo demokratska kandidatka uživa pred republikanskim tekmecem na nacionalni ravni, še nekoliko nabreknila.

Ali lahko protesti zasenčijo konvencijo?

Že prvi dan konvencije so se na ulicah Chicaga pojavili večinoma propalestinski protestniki. Ti bodo politični megadogodek poskušali izkoristiti za opozarjanje na zločine, zagrešene v Gazi, in vztrajno ameriško podporo Izraelu, ki na progresivnem polu ameriške politike velja za enega ključnih zunanjepolitičnih zdrsov Bidnove administracije. Koliko jim bo uspelo zasenčiti do podrobnosti začrtano dogajanje znotraj dvorane, kjer bo potekala glavnina konvencije, ni bilo jasno, in vendar se je nemalo ameriških medijev v zadnjih tednih spraševalo, ali se lahko protesti sprevržejo v izgrede, kakršni so v senci vietnamske vojne zaznamovali demokratsko konvencijo leta 1968. Tudi to je namreč gostilo tretje največje ameriško mesto.