Časa za preprečitev nove vojne hitro zmanjkuje

Mednarodno skupnost, na čelu z zahodnimi državami, v prihodnjih dneh po vsem sodeč čaka veliki preizkus. Svoja dosedanja prizadevanja za umiritev razmer na Bližnjem vzhodu, nad katerim visi nevarnost izbruha večjega konflikta med Izraelom in Iranom, bo morala še okrepiti, če želi preprečiti zdrs regije v spiralo nasilja, iz katere bi se ta le s težavo izvlekla.

Če je še prejšnji teden kazalo, da bi se lahko Izrael in Iran izognila neposrednemu spopadu, je zadnjih 24 ur zbujajo le malo razlogov za optimizem. Izraelske varnostne službe po navedbah zahodnih medijev verjamejo, da bi lahko Iran že ta teden izvedel večji napad na judovsko državo kot povračilni ukrep za smrt Ismaila Hanije, političnega voditelja palestinskega gibanja Hamas, ki je bil konec julija ubit v Teheranu.

Te informacije naj bi po poročanju Axiosa izraelski obrambni minister Joav Galant v nedeljo predstavil svojemu ameriškemu kolegu Lloydu Austinu, ki je kmalu po njunem pogovoru potrdil, da bodo ZDA pospešile napotitev svojih sil v regijo. Austin je podčrtal »zavezanost Združenih držav, da bodo naredile vse možne korake za obrambo Izraela, in opozoril na krepitev položaja in zmogljivosti ameriške vojaške sile na Bližnjem vzhodu zaradi stopnjevanja regionalnih napetosti,« so pojasnili predstavniki Pentagona. Po navedbah ameriškega obrambnega ministrstva se bo bojni skupini, na čelu katere pljuje letalonosilka USS Abraham Lincoln, pridružila tudi z vodenimi raketami opremljena podmornica USS Georgia.

Ameriški signal Iranu

Krepitev ameriških sil je mogoče razumeti predvsem kot signal Iranu, ki vse od atentata na Hanijo, odgovornost za katerega pripisuje Izraelu, vztraja, da se ima pravico odzvati na kršitev svoje suverenosti. To je med današnjim pogovorom s kitajskim zunanjim ministrom Wang Yijem ponovil vodja iranske diplomacije Ali Bageri.

Obseg iranskega odziva je tudi ob vstopu v nov, morda odločilen teden za preprečevanje zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu predstavljal ključno neznanko, brez katere je bilo težko predvideti nadaljnji razvoj dogodkov. Na kocki je bilo še posebno veliko tudi zaradi napovedane obnovitve pogajanj med Izraelom in Hamasom o prekinitvi ognja v Gazi, kjer je od oktobra lani umrlo že skoraj 40.000 Palestincev, od tega večina žensk in otrok.

Oči niso bile uprte le v islamsko republiko, kjer je o vprašanju maščevanja menda potekala intenzivna notranja razprava, v kateri je prihajalo do razlik v pogledih med nastajajočo administracijo novega iranskega predsednika Masuda Pezeškiana in vodstvom iranske revolucionarne garde, temveč tudi v Libanon. Povračilni napad na Izrael naj bi namreč prav tako pripravljal Hezbolah, in sicer zaradi atentata na Fuada Šukra, enega najvišjih poveljnikov šiitskega gibanja, ki ga je izvedla judovska država.

Konec iger, začetek spopadov?

Tako Iran kot Hezbolah sta po poročanju izraelskih medijev v zadnjih tednih popustila pritiskom francoskih oblasti in odložila svoje načrte do konca olimpijskih iger v Parizu. Voditelji Francije, Nemčije in Združenega kraljestva so dan po njihovi sklenitvi obnovili pozive k zadržanosti Irana in njegovih zaveznikov. »Napadi bi privedli do stopnjevanja regionalnih napetosti in ogrozili možnost dogovora o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev [v Gazi],« so v skupnem pismu opozorili francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz in britanski premier Keir Starmer in poudarili, da nobena država ali narod ne bi imela koristi od zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu.Trojica evropskih voditeljev je v pismu tudi pozdravila napore Katarja, Egipta in ZDA po doseganju dogovora o prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi preostalih izraelskih talcev.

Deset mesecev trajajoča vojna bo tudi glavna tema jutrišnjega srečanja predsednika palestinskih oblasti na Zahodnem bregu Mahmuda Abasa in ruskega voditelja Vladimirja Putin. Za Abasa bo to prvi obisk v Moskvi po letu 2021, za njegovega ruskega gostitelja pa priložnost, da se tudi sam pridruži mednarodnim pozivom k umiritvi razmer v regiji.