Ameriški in ruski veleposlanik se vračata »v službo«

Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov kolega iz ZDA Joe Biden, ki sta imela danes v vili ob obali Ženevskega jezera svoje prvo srečanje, sta se dogovorila, da se bosta veleposlanika obeh držav vrnila na svoji delovni mesti v Moskvi in Washingtonu, je svetu sporočil ruski predsednik Vladimir Putin. Pogovore je označil za konstruktivne, Bidna pa za »zelo izkušenega politika« in »zelo uravnoteženega, profesionalnega človek politika«.

»Glede vrnitve veleposlanikov na svoji delovni mesti - ameriškega veleposlanika v Moskvi in ruskega v Washingtonu - sva se strinjala, da je to vprašanje rešeno,« je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Putin. Kdaj točno naj bi se to zgodilo, je po njegovih besedah le tehnično vprašanje.

Ob zaostrovanju odnosov med državama je Rusija svojega veleposlanika v Washingtonu Anatolija Antonova marca poklicala na pogovore v domovino. Ameriški veleposlanik v Moskvi John Sullivan pa je aprila odpotoval v ZDA na posvetovanja, potem ko je Moskva »priporočila«, naj zaradi naraščajočih napetosti v odnosih med Rusijo in ZDA državo začasno zapusti. Rusija je sicer spomladi v odgovor na ameriške sankcije izgnala več ameriških diplomatov.

Voditelja sta se tudi strinjala glede potrebe po nadaljnjih pogovorih o kibernetski varnosti, je povedal Putin in dodal, da je Biden na pogovorih izpostavil vprašanje človekovih pravic. »Posvetila sva se širokemu spektru vprašanj, povezanih s človekovimi pravicami,« je dejal, vendar ni omenil nobenih podrobnosti morebitnega dogovora, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na vprašanja novinarjev v povezavi s spoštovanjem človekovih pravic je Putin s prstom pokazal na ZDA in na po njegovih besedah nezakonite zapore Cie, kot je vojaški zapor Guantanamo na Kubi. Opozoril je, da ima tudi zahod težave s človekovimi pravicami.

Kot je še dejal, sta govorila tudi o strateški jedrski stabilnosti. Obe državi naj bi preučili spremembe nedavno podaljšani pogodbi Novi Start, ki omejuje število strateških jedrskih konic, pripravljenih na izstrelitev.

Glede ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega je dejal, da je v zaporu zato, ker ni spoštoval ruskih zakonov. »O tem se nimamo kaj pogovarjati,« je dejal novinarjem, glede Ukrajine pa je menil, da je edina obveznost Rusije v krizi na vzhodu Ukrajine olajšati izvajanje sporazumov iz Minska in Moskva je na to po njegovem pripravljena.

Ruski predsednik je tudi dejal, da ZDA nimajo razlogov za zaskrbljenost zaradi naraščajoče vojaške navzočnosti ruske vojske na Arktiki.


 

Dolg ameriški seznam

Američani so imeli na seznamu veliko stvari, ki jih motijo, z računalniškimi napadi ruskih hekerjev, odnosom Kremlja do opozicije v Rusiji, zasedbo Krima, domnevnim vpletanjem v ameriške volitve in volitve v drugih zahodnih državah na čelu. Do Kremlja so bili v zadnjih dneh ostri tudi v sklepni izjavi po vrhu G7 in po vrhu zveze Nato. Putin sicer obtožbe o kibernetskih napadih zavrača kot farsične.



Biden je pred srečanjem zagotovil, da ne iščejo konflikta z Moskvo, ampak stabilne in predvidljive odnose. V Beli hiši sicer ne pričakujejo kakšnega velikega rezultata z vrha.

Putin za skupne interese

Putin je podobno pred vrhom dejal, da se želi na srečanju z Bidnom zavzeti za sodelovanje pri skupnih interesih. Mednje po njegovih besedah sodijo regionalni konflikti, skrb za okolje in strateška stabilnost, vidi pa tudi možnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja. Dejal je še, da bo srečanje posvečeno predvsem obnovitvi osebnih stikov in odnosov ter vzpostavitvi neposrednega dialoga.



Predsednika sta se odločila za ločeni novinarski konferenci po srečanju, najprej Putin, nato Biden, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Samostojni novinarski konferenci so v Beli hiši označili kot primeren format za jasno komuniciranje s svobodnim tiskom o temah, ki bodo izpostavljene na srečanju.



Srečanje je sicer trajalo manj časa, kot sta napovedovali obe strani; ruska delegacije naj bi se pripravila na vsaj štiri do pet ur pogovorov.