Biden in Putin sta se dogovorila o podaljšanju jedrskega sporazuma

Ameriški predsednik Joe Biden in njegov ruski kolega Vladimir Putin sta včeraj opravila prvi telefonski klic, so potrdili tako v Beli hiši kot Kremlju.

Sodeč po sporočilu iz Moskve sta se dogovorila o podaljšanju edinega preostalega sporazuma o jedrskem orožju med državama, sodeč po Washingtonu sta govorila tudi o Alekseju Navalnem in protestih po njegovi aretaciji, o obtožbah o vmešavanju Moskve v volitve v ZDA in kibernetskih napadih, o Ukrajini in Afganistanu.



Sodeč po sporočilu iz Bele hiše je Biden Putinu zagotovil, da bodo ZDA odločno branile svoje interese in da bodo reagirale na vse ruske poteze, ki bi prizadele ZDA ali njene zaveznice. Iz Kremlja so po klicu sporočili, da bi bila normalizacija odnosov med državama v interesu obeh, zaradi vloge obeh držav v svetu pa tudi v interesu mednarodne skupnosti.

Mediji poudarjajo predvsem, da sta se predsednika strinjala k podaljšanju jedrskega dogovora New Start iz časa Obame. Izteče se že 5. februarja, Trump pa je napovedal, da njegovega podaljšanja ne bo podpisal.

Putin je prepričan, da je podaljšanje ukrepa korak v pravo smer v zmanjšanju napetosti v svetu. Na virtualnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma je pozdravil podaljšanje pogodbe, ampak posvaril, da se lahko mednarodne razmere »še naprej razvijajo nepredvidljivo in brez nadzora, če bomo sedeli na svojih rokah«.
 

Oba izrazila interes za nadaljevanje pogovorov

V sporočilu iz Kremlja, kjer so bili po poročanju medijev tudi pobudniki telefonskega klica, so pogovor označili za odkritega. Sodeč po njem je Putin v pogovoru Bidnu čestital za zmago, oba sta izrazila interes za nadaljevanje pogovorov med državama.

Kot dodaja BBC, je sicer Biden podedoval ameriške odnose z Rusijo, ki so jih kritiki tako v mandatih Baracka Obame kot Donalda Trumpa označili za preblage. Iz mandata Baracka Obame, ko je bil Biden podpredsednik, kritizirajo odnos ZDA do Rusije v času aneksije Krima in očitajo vmešavanje v razmere v Siriji. Biden je sicer Putina v preteklosti označil za razbojnika iz KGB, svojega predhodnika Trumpa pa za Putinovo lutko.


 

Biden napovedal okrepitev prizadevanj za cepivo

Kot piše STA, je Biden včeraj napovedal, da bodo povečali tedenske dostave cepiva proti novemu koronavirusu na najmanj deset milijonov doz. Zagotovil je, da bo do konca poletja cepiva dovolj za 300 milijonov Američanov.

Zvezna vlada bo kupila še 200 milijonov dodatnih doz cepiva, dostave pa bodo najprej odvisne od zmogljivosti proizvajalcev. Za zdaj sta potrjeni le cepivi Pfizerja in Moderne, vendar pa Biden zagotavlja, da bo to izvedljivo, ker imajo zdaj strategijo, ki temelji na znanosti, ne pa na politiki.

Napovedal je, da bodo načrtovani odkup cepiva zdaj povečali s 400 na 600 milijonov doz. Odkupili jih bodo dodatnih sto milijonov od Pfizerja in dodatnih sto milijonov od Moderne. Te dodatne doze bodo sicer na voljo šele do poletja.


 

Sodišče ustavilo Bidnov ukaz o prekinitvi izgona nezakonitih priseljencev

Zvezno sodišče v Teksasu je včeraj po poročanju STA uslišalo pritožbo teksaškega pravosodnega ministra Kena Paxtona in začasno za 14 dni ustavilo izvajanje Bidnovega izvršnega ukaza o stodnevnem moratoriju na izgone nezakonitih priseljencev iz ZDA. Republikanci preizkušajo proti Bidnu enake taktike, kot so jih na področju priseljevanja demokrati proti Trumpu, in poskušajo s pomočjo ustreznih sodnikov začasno blokirati ukrepe predsednika. Paxton je dobil podporo zveznega sodnika Drewa Tiptona, ki ga je na položaj imenoval Trump.

Paxton je sicer pod preiskavo pravosodnega ministrstva ZDA, ki se je začela že v Trumpovi vladi. Osumljen je zlorabe pooblastil za osebne usluge političnemu donatorju. Paxton je tudi sodeloval v tožbah Trumpa proti izidu predsedniških volitev novembra lani.
 

Biden uvedel omejitve za zasebne zapore in prenos vojaške opreme policijam

Biden je podpisal tudi izvršni ukaz z omejevanjem uporabe zasebnih zaporov, izvršni ukaz, ki omejuje prenos vojaške opreme in tehnologije ameriškim policijam, in ukaz proti diskriminaciji v stanovanjski politiki, kar je del njegovega boja proti sistemskemu rasizmu v ZDA, piše STA.

»Vlada mora korenito spremeniti svoj pristop do vprašanja rasne enakopravnosti. Moramo se spremeniti. Vem, da bo potreben čas, ampak verjamem, da bomo zmogli,« je izjavil. Ministrstvu za stanovanja in urbani razvoj je ukazal revizijo vsega, kar je storil prejšnji minister Trumpove vlade Ben Carson, in ukazal promocijo bolj enakopravne stanovanjske politike.

Trumpova vlada je na primer lani oktobra odpravila zahtevo, da morajo skupnosti, ki želijo prejeti pomoč ministrstva za stanovanja, poročati o morebitnih rasnih pristranskostih pri delitvi te pomoči.

Pravosodnemu ministrstvu ZDA je ukazal, naj se neha zanašati na zasebne zapore, ki so v ZDA velika panoga, ki obrača milijarde dolarjev na leto. Ministrstvo ne bo prekinilo obstoječih pogodb, ampak ne bo sklepalo novih z zasebnimi podjetji, kar bo vrnilo politiko nazaj v čase predsednika Obame.