Nujnosti pred predsedovanjem svetu EU

Predsedovanje svetu EU, (post)pandemična Evropa, tudi evropska perspektiva Zahodnega Balkana in francosko-slovenska bilaterala so bili tema včerajšnjega obiska predsednika vlade Janeza Janše pri predsedniku Emmanuelu Macronu v Parizu. Slovenski premier je ob tej priložnosti povabil francoskega gostitelja, naj pride v kratkem tudi on k nam.



V skupni izjavi, ki sta ju voditelja podala pred delovnim kosilom in je objavljena na spletni strani Elizejske palače, je predsednik Macron uvodoma spomnil, da bo Slovenija junija praznovala trideset let.

Slovence sta »ob osamosvojitvi prevzemala zanos svobode in želja, da bi se polno pridružili evropskemu projektu«, prav predsedovanje svetu EU – uradna Ljubljana prevzema taktirko junija, že drugič in pred Francijo – pa po Macronu najlepše simbolizira in konkretizira pripadnost Evropi. A ker bo zaradi pandemije predsedovanje obeh držav nekoliko posebno, se bo »bolj kot kdaj prej nujno čim bolje usklajevati«; prav to je bila rdeča nit srečanja, na katerem sta po Macronu razpravljala o poudarkih slovenskega predsedovanja, dvostranskih povezavah, pa tudi o pomembnih regionalnih vprašanjih, kakršno je Zahodni Balkan.
 

Strateška avtonomnost

Predsednik vlade Janša je v izjavi izrazil zadovoljstvo, da »sem lahko tukaj in se pogovarjava o pomembnih temah, tako bilateralnih kakor tistih, ki so ključne za Evropo«; pri veliki večini »imamo enaka stališča«. Obisk je potrditev dobrih odnosov med državama, ki – že deset let povezani kot strateški partnerici – uspešno »sodelujeta na različnih področjih, od gospodarstva do športa in kulture«.

Pred pandemijo sta dosegali tri milijarde evrov blagovnih menjav oziroma pol milijarde storitvenih, a Slovenija si želi več francoskih naložb, kakor si tudi prizadeva za prožnejšo gospodarsko zakonodajo ...


 

Še povabilo

Kot predsedujoča svetu EU se bo Slovenija, je še dejal Janša, osredotočala na odpornost: želeti si je, da bi bila »Evropa odpornejša, najsi na virus ali kibernetske napade, tudi na druge strateške grožnje«. Ali še drugače: Evropa mora biti strateško avtonomna.

Kar zadeva Zahodni Balkan kot enega od poudarkov slovenskega predsedovanja, je po Janši njegova perspektiva evropska, tako je bilo leta 2003 odločeno na vrhu v Solunu, Slovenija si jo želi pospešiti.

Konference o prihodnosti Evrope, ki se začenja med sedanjim portugalskim predsedovanjem in se bo sklenila pod francoskim, pa je treba »odpreti za vse in skupaj poiskati odgovore na vprašanja EU«. Proti koncu je tudi on omenil praznovanje skorajšnje tridesetletnice neodvisnosti in bil jasen, da bomo veseli Macronovega obiska.