Janez Lenarčič: Upam, da je lahkomiselnosti konec

Bruselj – Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je napovedal, da je trajanje izrednih razmer v boju proti koronavirusu odvisno od tega, »kako resni bodo ukrepi in kako resno se jih bodo ljudje držali«. Vsekakor naj bi trajali nekaj tednov.  

»Če pogledamo kitajsko izkušnjo – ta država je prva šla in še gre skozi to –, je trajanje izrednih ukrepov odvisno od učinkovitosti njihovega izvajanja,« je povedal v pogovoru za bruseljske dopisnike slovenskih medijev. Omejevanje gibanja, široko testiranje in izoliranje okuženih da so izvajali dosledno in temeljito.

»V nekaj tednih so se razmere začele umirjati,« je povedal. Nove okužbe prihajajo na Kitajsko predvsem od zunaj. »Če se ljudje ne bodo držali priporočenih ali v čedalje več državah ukazanih ukrepov, bodo okužbe znova skokovito zrasle. Del okuženih dobi hude simptome,« je pojasnil. Če ukrepi za zajezitev virusa ne bodo uspešni, bodo vse zmogljivosti na intenzivni negi zasedene in novi bolniki ne bodo dobili ustrezne oskrbe.

​
 

Pomanjkljiva zavest ljudi

Po njegovem je prebivalstvo dolgo vse skupaj obravnavalo preveč zlahka. »Manjkala je – zdaj pa ne več – zavest ljudi, da je situacija resna in da se ne smemo hecati. Še v soboto so bili v številnih evropskih državah polni lokali, nekaj dni pred tem pa polni stadioni,« je opisal položaj v dneh, ko je že bilo objavljeno, da je tveganje visoko.  

Omejevanje premikanja in preprečitev zbiranja sta ključna. »Nekoliko predolgo je trajalo, da so se ljudje zavedeli, da ni pametno iti na nogometno tekmo, v disko ali restavracijo,« je povedal. Več ko bo ljudi v osami doma, prej bodo ukrepi učinkovali, je prepričan. Upa, da je obdobje lahkomiselnosti končano.

Od 10 do 14 dni

Države so ukrepale hitro, Italija je prepovedala polete iz Wuhana. Odredili so karanteno na severu, v Lombardiji in Venetu. Nato so ljudje odšli na jug. Podobno se dogaja v zadnjih dneh v Franciji – množični odhodi ljudi iz Pariza.

Po odločitvah vlad in večji zavesti ljudi so »bolj ali manj ustvarjeni pogoji, ko bi lahko – ne takoj, ampak čez teden ali dva – ukrepi začeli učinkovati«. Prepričan je, da je veliko več okuženih kot tistih, o katerih vemo, da imajo virus. Čez 10 do 14 dni, ko se bo iztekla inkubacijska doba, naj bi približno vedeli, kakšne so v resnici razsežnosti težav – po številu obolelih in žal tudi mrtvih.
 

Soliranje v EU

Med krizo je bila očitna neusklajenost držav članic, saj vsaka sprejema svoje ukrepe. »To je logična posledica dejstva, da imajo pristojnost ukrepanja na področjih javnega zdravja in državnih meja države članice,« je poudaril. Evropska komisija ima le podporno vlogo.

V Bruslju so že 10. februarja opozorili na resno grožnjo javnemu zdravju. Po drugi strani je virus v njegovih očeh »nekaj, česar še ni bilo, vsaj kar zadeva hitrost širjenja kužnosti, ki je presenetila vse, tudi številne epidemiologe, ki so uporabili izkušnje iz prejšnjih epidemij – sarsa, ebole ali mersa«.  

Virusni dobičkarji

»Na mejah virusa ne boste ustavili,« je pojasnil. Na drugi strani vsak ukrep, ki prispeva k manj premikanja ljudi, pripomore k zmanjšanju hitrosti širjenja virusa.

O rasti cen zaščitne opreme je povedal, da se »v vsaki hudi krizi, denimo vojni, pojavijo ljudje, ki poskusijo iz tega skovati hiter dobiček. Pojav virusnih dobičkarjev je obžalovanja in obsojanja vreden.« Vprašanje je, kako bi lahko ukrepali proti temu, zlasti z vidika evropske komisije in notranjega trga EU.

Ena od poti bi bilo povečanje ponudbe. V evropski komisiji imajo po Lenarčičevih besedah »več želez v ognju«. V Bruslju so že pred zaostritvijo krize opozorili, naj bodo članice pripravljene in si zagotovijo dovolj zmogljivosti in opreme. Kmalu se je pokazalo, da imajo v skoraj vseh članicah majhne zaloge zaščitnih sredstev.   

Evropska komisija je zagnala tri projekte skupnega javnega naročila, ki ga je pripravila za države članice – za zaščitna sredstva, za respiratorje, komplete za testiranje. Blago naj bi bilo dobavljeno šele na začetku aprila.

Strateške rezerve

Drugo železo v ognju je vzpostavitev strateške rezerve medicinskih sredstev in laboratorijske opreme na evropski ravni. V prihodnje bi lahko imeli na razpolago še cepiva. Tako bi se lahko bolje odzvali v vsaki zdravstveni grožnji s čezmejnimi značilnostmi.

Tako se ne bi ponovil položaj, ko je Italija v okviru mehanizma civilne zaščite na ravni EU zaprosila za pomoč in je ni dobila od nobene druge članice. Nato je kar nekaj časa je trajalo, da sta Francija in Nemčija odpravili prepoved izvoza opreme. Italija se je s prošnjo javila konec februarja, prej po Lenarčičevih besedah ni bilo znamenj, da komu česa primanjkuje.

Vzpostavljanje evropske strateške rezerve temelji na nauku, da solidarnost med državami članicami v krizah, kot je pandemija, ko primanjkuje stvari, ne deluje. Podobno je bilo pred nekaj leti, ko so v članicah divjali požari.




 

Priporočeni čim širši testi

Kar zadeva testiranje, je evropska komisija napotila na analize Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), ki priporoča čim širše testiranje. Enako priporočajo tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in kitajski zdravstveni delavci na podlagi lastnih izkušenj.

»Ne vem, na čem temelji odločitev slovenske vlade. Priporočila pristojnih ustanov, WHO in ECDC, so čim širše testiranje, takojšnja osamitev tistih, ki so na testu pozitivni, sistematično sledenje njihovim stikom in karantena za vse ljudi, s katerimi je bila okužena oseba v stiku, je pojasnil Lenarčič. To priporočajo v Singapurju, Južni Koreji in na Kitajskem, kjer se uspešno spopadajo z virusom.

Komisar iz Slovenije je prepričan, da moramo delovati globalno in zagotavljati pomoč državam, ki jo potrebujejo. EU je, denimo, pomagala Kitajski. Poslano ji bilo več kot 50 ton zaščitne opreme in drugega. Virus je globalna težava, zato da v svetu potrebujemo solidarnost. »Pandemija bo obvladana globalno ali ne bo,« je povedal.   

Nekatere države so šle v ukrepih na mejah po njegovem predaleč, saj so se pojavile težave pri pretoku blaga čez meje. Velik del tega so osnovne potrebščine, kot so hrana, zdravila in zaščitna oprema. »Kot članu evropske komisije se mi zdi najbolj črn scenarij, da bi bil oviran pretok blaga,« je poudaril.