Janez Lenarčič drevi na bruseljsko rešeto

Bruselj – Slovenski komisarski kandidat Janez Lenarčič,  ki naj bi v evropski komisiji Ursule von der Leyen prevzel področje kriznega upravljanja, bo v odboru evropskega parlamenta za razvoj zaslišan danes zvečer. V bruseljskih krogih pričakujejo, da bo zaslišanje prestal brez večjih težav.

Zaslišanje, ki se bo začelo ob 18.30, bo trajalo tri ure. Začelo se bo s 15-minutnim uvodnim nastopom Lenarčiča. Nato bo odgovarjal na njihova vprašanja, dovoljenih jih je največ 25. Koordinatorji političnih skupin v odboru bodo nastop ocenjevali jutri zjutraj.  

Lenarčič je sicer že odgovoril na pisna vprašnja. Svojo vlogo vidi tudi kot koordiniranje širšega kriznega upravljanja in ne le kot vodenje humanitarne pomoči in civilne zaščite. Med drugim ugotavlja, da krize, ki jih povzroča človek, postajajo daljše, bolj zapletene in bolj neposredno prizadenejo EU.

Poljak povsem neprepričljiv

Včerajšnji dan zaslišanj komisarskih kandidatov je izstopal predvsem po nastopu Poljaka Janusza Wojciechowskega, ki naj bi prevzel sektor kmetijstva.

Kot član poljske vladajoče stranke Pravo in pravičnost, ki je v evropski družini konservativcev in reformistov (ECR), je še posebno izpostavljen napadom z vseh strani. Predvsem v desnosredinski EPP so izrekali številne očitke, ker da so bili njegovi odgovori nejasni in izmikajoči.

To je zadevalo tako konkretne stvari, kakršna je raba glifosata, kot tudi splošne smeri razvoja evropske kmetijske politike. Napovedal je, denimo, usmerjenost v bolj zeleno.

Wojciechowski je bil do konca tedna pod drobnogledom evropskega urada za bitko proti goljufijam (OLAF), ker je v času, ko je bil evropski poslanec, nepravilno obračunal za več kot 11.000 evrov potnih stroškov. Kandidat je moral denar vrniti, OLAF pa ni predlagal sankcij.  
 

Tudi švedska kandidatka tarča kritlk

S slovenskega vidika je bil zanimiv nastop kandidatke za komisarko za notranje zadeve Ylve Johansson. Švedinja je poudarila prizadevanja, da bo schengen spet začel polno delovati brez nadzora na notranjih mejah, ki ga je uvedlo pol ducata članic, tudi Avstrija na meji z Madžarsko in Slovenijo.

Predlagana komisarka je napovedala dialog z njimi. Kljub temu je v njenih očeh polno delovanje schengna povezano z azilno reformo v EU. Zaradi nasprotij med državami glede solidarnosti pri delitvi bremen je sprejemanje azilnega svežnja že dolgo v zastoju.

Na vprašanje romunskega liberalca Dragoșa Tudoracheja, ali je pripravljena sprožiti postopke proti državam, ker da z nadzorom na mejah kršijo zakonodajo EU, je povedala, da takih stvari ne more narediti takoj ob prevzemu funkcije. Prej naj bi poskusila druge stvari.



Tudi slovenska članica pristojnega odbora za notranje zadeve Tanja Fajon (S&D) je bentila, da je povezovanje schengna z azilno reformo nesmotrno, saj se vse skupaj lahko zavleče. Fajonova ni dobila konkretnega odgovora na vprašanje, ali je v schengen lahko sprejeta Hrvaška, država, ki ne spoštuje vladavine prava.

Tako švedska kandidata Johanssonova kot Poljak Wojciechowski še nista dobila blagoslova pristojnih odborov, saj poslanci niso bili zadovojni z njunima nastopoma.

Socialdemokratka Johanssonova je izkušena političarka; poslanci pa po neuradnih razlagah nimajo dvomov o njeni primernosti za položaj, temveč želijo predvsem nekaj dodatnih pojasnil.  

Najprej bosta morala odgovoriti na dodatna pisna vprašanja. Če poslanci spet ne bodo zadovoljni, je lahko sklicano še eno zaslišanje.

Čaka se na Romunijo

Pri nadomestilih odpadlih kandidatov iz Madžarske in Romunije je nekaj premikov. Po odločitvi Budimpešte, da za evropskega komisarja predlaga stalnega predstavnika v EU Olivérja Várhelyija, so se nova imena pojavila še v Bukarešti.

V igri je bila državna sekretarka za evropske zadeve Melania-Gabriela Ciot. Znamenj, da bi lahko sledile zamenjave v resorjih in da Madžarska ne bi več dobila področja širitve, ni.