Novi izraelski napadi v Libanonu zahtevali najmanj 51 življenj

Nov val izraelskih napadov na cilje Hezbolaha je danes v Libanonu zahteval najmanj 51 življenj, več kot 220 ljudi je ranjenih, je sporočil libanonski minister za zdravje Firas Abiad. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je medtem sporočila, da so v državi od ponedeljka našteli že več kot 90.000 razseljenih ljudi.

Načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi je danes vojakom naročil, naj se pripravijo na morebiten vstop v Libanon. Kot je dejal, bi njihov vstop Hezbolahu pokazal, kako je srečati se s profesionalnimi bojnimi silami, hkrati pa bi omogočil varno vrnitev Izraelcev na sever države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Tukaj lahko slišite letala. Napadamo ves dan, da bi pripravili teren za vaš morebitni vstop, pa tudi, da bi še naprej udarjali po Hezbolahu. Ne bomo se ustavili. Še naprej jih bomo napadali in jim škodovali povsod,« je Halevi povedal izraelski tankovski brigadi.

Eksodus iz južnega Libanona spominja na Gazo

Zunanje ministrstvo izraelskega veleposlanika povabilo na zagovor

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije je ob stopnjevanju izraelskih napadov na Libanon in Sirijo izraelskega veleposlanika povabilo na zagovor, so sporočili s tega ministrstva. Kot navajajo, je Slovenija Izraelu sporočila, da je stopnjevanje napetosti in nasilja na Bližnjem vzhodu zaskrbljujoče, obsodila napade Hezbolaha na Izrael in pozvala k zadržanosti, da bi preprečili nadaljnje zaostrovanje v regiji.

Slovenija vse strani poziva k spoštovanju mednarodnega prava ter podpira neodvisno in pregledno preiskavo, so zapisali. Slovenija je Izrael ponovno pozvala k popolnemu izvajanju resolucije 1701 in umiku z razmejitvene modre črte in pozvala k takojšnji prekinitvi ognja in izvajanju resolucije 2735.

Izraelska vojska je po 5. uri zjutraj po lokalnem času izvedla več napadov na različna območja na jugu Libanona. FOTO: Gil Eliyahu/Reuters

V zvezi z dogajanjem v Libanonu se je danes oglasil tudi iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej. Ocenil je, da Izrael kljub pobijanju poveljnikov Hezbolaha šiitskega gibanja ne more spraviti na kolena.

»Organizacijska in človeška moč Hezbolaha je veliko večja od tega. Njihova avtoriteta, zmožnosti in moč so veliko večje,« je na srečanju z veterani iransko-iraške vojne dejal prvi mož islamske republike.

O sposobnostih Hezbolaha je na omrežju X z izbranimi besedami spregovoril tudi iranski zunanji minister Abas Aragči, rekoč, da je gibanje več kot sposobno uničevati izraelska oporišča in kolonije.

Sirene za nevarnost zračnega napada so se sicer danes oglasile tudi v osrednjem Izraelu, potem ko je Hezbolah proti Tel Avivu izstrelil raketo, ki pa jo je izraelska zračna obramba prestregla. Kot je sporočilo gibanje, so ciljali sedež izraelske obveščevalne službe Mosad.

Razdejanje na jugu Libanona FOTO: Mahmoud Zayyat/AFP

Potrdili smrt poveljnika Hezbolaha

Hezbolah je potrdil smrt poveljnika Hezbolaha Ibrahima Kubaisija v torkovem izraelskem napadu na Bejrut.

Čezmejno obstreljevanje med Izraelom in Hezbolahom se je okrepilo po začetku vojne v Gazi oktobra lani, pri čemer šiitska milica trdi, da deluje v podporo zavezniškega palestinskega islamističnega gibanja Hamas iz Gaze.

Nasilje se je v zadnjih dneh izrazito okrepilo, zlasti po množični eksploziji komunikacijskih naprav pripadnikov gibanja prejšnji teden, za kar so mnogi obdolžili Izrael, ki pa odgovornosti ni prevzel. Je pa sprožil niz uničujočih napadov na cilje v Libanonu, v katerih je bilo od ponedeljka ubitih več kot 550 ljudi, na tisoče pa ranjenih. Razseljenih jih je domnevno več sto tisoč, poročajo tuje tiskovne agencije.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v torek kljub opozorilom mednarodne skupnosti pred možnostjo obsežnejše vojne v regiji napovedal nadaljevanje napadov na cilje v Libanonu. V luči dogajanja je danes za en dan preložil načrtovano potovanje na zasedanje generalne skupščine ZN v New York. Tja bo namesto danes odpotoval v četrtek, vrnil pa se bo v soboto.

Na dogajanje se je danes odzval tudi papež Frančišek, ki je stopnjevanje nasilja v Libanonu označil za nesprejemljivo. »Razžaloščen sem zaradi novic, ki prihajajo iz Libanona. A upam, da bo mednarodna skupnost sprejela vse potrebne ukrepe, da ustavi to strašno stopnjevanje,« je dejal.

FOTO: Aziz Taher/Reuters

Kritika na račun Bidna

Libanonski zunanji minister je namignil, da so ZDA edina država, ki lahko konča konflikt med Izraelom in Hezbolahom oz. spremeni razmere na Bližnjem vzhodu. Izrazil je razočaranje nad dosedanjim odzivom predsednika Joeja Bidna, poroča Guardian. Abdalah Bou Habib je v izjavi, ki jo je povzela AFP o torkovem govoru v ZN, dejal, da »Bidnov govor ni bil močen in obetaven ter ne bi mogel rešiti libanonskega problema«.

Biden je v nagovoru generalni skupščini ZN pozval Izrael, da se izogne vsesplošni vojni, je pa libanonsko milico, ki jo podpira Iran, obdolžil za napad na Izrael po 7. oktobru in za nadaljevanje napadov.

Biden je dejal, da si ZDA neutrudno prizadevajo za sklenitev dogovora, ki bi prebivalcem na libanonsko-izraelski meji omogočil, da se vrnejo na svoje domove, vendar so iranski diplomati povedali, da so jim tretje strani sporočile, da je ameriška administracija priznala, da je nemočna pri zaustavitvi izraelskega bombardiranja.

Bou Habib je dejal, da si Iran po njegovem mnenju ne želi konfliktov in vpletanja v vojno in da je trenutno razseljenih že okoli pol milijona Libanoncev.

Združeno kraljestvo na Ciper pošilja vojake za morebitno evakuacijo

Združeno kraljestvo na Ciper pošilja še približno 700 vojakov, ki bodo pripravljeni na morebitne evakuacije britanskih državljanov iz Libanona, je v torek zvečer sporočilo zunanje ministrstvo v Londonu. Ob tem je Britance v Libanonu pozvalo, naj državo zaradi vse intenzivnejših spopadov med Izraelom in Hezbolahom nemudoma zapustijo. K umiku iz države je Britance pozval tudi premier Keir Starmer, navaja britanski BBC.

Letalske družbe zaradi stopnjevanja nasilja med Izraelom in proiranskim šiitskim gibanjem Hezbolah ukinjajo lete v Libanon in iz njega, kar pomeni, da bi bilo lahko ob poslabšanju razmer nemogoče po komercialni poti zapustiti državo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Britanska vojska je sicer v regiji že prisotna, med drugim z vojaškimi oporišči na Cipru in ladjama kraljeve mornarice RFA Mounts Bay in HMS Duncan v vzhodnem Sredozemlju. V pripravljenosti so menda tudi britanska letala in helikopterji.