»Resnično sem frustriran, da sedim pred vami skupaj z najmočnejšimi državami sveta z edino odgovornostjo zagotavljanja miru in varnosti na svetu, in vendar ne zmoremo ukrepati pri najbolj obsežni konvencionalni vojni, kar jih je svet videl v desetletjih. Da smo brez moči pri zagotovitvi miru za državljane Ukrajine,« je slovenski premier Robert Golob govoril na sinočnjem zasedanju varnostnega sveta o vojni v Ukrajini. Ko je predsedovanje prevzel od veleposlanika Samuela Žbogarja, je ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija že odvihral iz dvorane.

Ruski predstavnik je za zasedanje obdolžil zahodne prestolnice z Brusljem na čelu, slovenskemu predsedstvu varnostnega sveta pa so na torkovem zasedanju o Ukrajini stali ob strani visoki predstavniki držav članic. Poleg ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna tudi generalni sekretar OZN António Guterres, ki je poudaril pred nekaj dnevi sprejeti pakt za prihodnost, v katerem so svetovni voditelji ponovili svojo zavezanost mednarodnemu pravu in ustanovni listini OZN.

»Naša organizacija je utemeljena na načelih suverenosti vseh držav članic znotraj njenih mednarodno priznanih meja.« Mednarodni spori morajo biti rešeni na miroljuben način, Rusija pa ta načela jasno krši z invazijo na Ukrajino februarja 2022 in aneksijo Krima pred desetletjem. Največjo ceno plačuje civilno prebivalstvo, je poudaril in spomnil na desettisoče mrtvih in milijone razseljenih, napade na bolnišnice in šole, uničeno infrastrukturo. Skrbijo ga tudi človekove pravice na zasedenih območjih. OZN pomaga, kjer le more, a ni dovolj, države članice poziva k več pomoči.

Pozval pa je tudi k umiritvi besed in dejanj okrog jedrskih elektrarn ter k iskanju pravičnega miru za Ukrajino. Rusija je lahko le prisiljena v mir, je o napadalki izjavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. »Izvaja mednarodni zločin, ta vojna ne more kar preprosto izzveneti. Ta vojna ne more biti pomirjena s pogovori, potrebna je akcija.« Zagotovil je, da ima dokaze, da Rusija načrtuje napad na jedrske elektrarne.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je od varnostnega sveta zahteval tudi pridobivanje poročil o severnokorejskem in iranskem oboroževanju Rusije ter se tudi sam zavzel za pravičen mir. Slovenski premier je poudaril enotnost evropskih držav pri obsojanju agresije, ki krši vsa načela in pravo, vključno z ustanovno listino OZN. »To je dobra priložnost za streznitev in priznanje, da je ta svet razočaral prebivalce Ukrajine.« Ukrajina po njegovem mnenju kljub razpadanju civilne infrastrukture in naraščajočemu številu žrtev ni razočarala mednarodne skupnosti, nasprotno. Tudi v najtemnejših trenutkih agresije ostaja aktivna članica OZN in v solidarnosti z drugimi državami.

Slovenski premier je omenil ukrajinsko pomoč Sloveniji v katastrofalnih poplavah, kljub temu da so tedaj rakete ciljale Kijev. »Za Slovenijo je jasno: s to vojno je veliko na kocki. Če Rusija zmaga, bosta zmagala tudi teptanje mednarodnega humanitarnega prava in velika kršitev ustanovne listine.« Združeni narodi so bili ustvarjeni prav zato, da velikim državam preprečijo vsiljevanje svoje volje sosedam, če bomo dovolili nekaznovano kršitev listine samo zato, ker ti menijo, da ga lahko, bo plačal vsak od nas, verjame Robert Golob. »To ni svet, katerega del hoče biti Slovenija. Naredili bomo vse za preprečitev, da to postane novo normalno, in ohranitev integritete ustanovne listine in mednarodnega prava – ne le v Ukrajini, ampak tudi v Palestini in na preostalem Bližnjem vzhodu.«

»Proces obnove evropske varnosti in celjenje razpok v mednarodnih odnosih se lahko začne šele, ko bo v Ukrajini dosežen mir, do tedaj pa si bo treba močno prizadevati zanj. Samo pravični mir bo generacijam Ukrajincev omogočil svetlejšo prihodnost.« Slovenija bo po njegovih besedah še naprej stala ob strani Ukrajini, dokler ne dosežejo pravičnega miru.

Danes najpomembnejši del slovenskega predsedovanja

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je v torek komentirala zaostritev položaja v Libanonu ter se pogovarjala s šefom UNRWA, generalnim sekretarjem Arabske lige ter predstavniki Libanona in Palestine.

Danes ob newyorški Vzhodni reki pričakujejo najpomembnejši del slovenskega predsedovanja varnostnemu svetu, odprto razpravo o voditeljstvu za mir, na katerem bo nastopilo okrog 75 voditeljev držav, ministrov in veleposlanikov držav članic ZN. Potekalo bo tudi izredno zasedanje o Libanonu, ki ga je Slovenija sklicala na zahtevo Francije zaradi stopnjevanja nasilja med Izraelom in Libanonom.

Premier se bo danes udeležil še dogodka na temo obnove Ukrajine, ki ga gosti predsednik ZDA Joe Biden. Zvečer se bo s Tino Gaber udeležil sprejema za vodje delegacij na zasedanju Generalne skupščine in partnerje, ki ga Biden s prvo damo Jill gosti v Metropolitanskem muzeju.

Iz premierovega kabineta so sporočili, da se bo Tina Gaber danes udeležila kosila, ki ga gosti prva dama ZDA, že v ponedeljek pa se je udeležila dogodka prve dame Turčije Emine Erdoğan, posvečenega predstavitvi aktivnosti hiše afriške kulture v Ankari.