Izraelska vojska je, kot je sporočila, ponoči zadela več deset ciljev šiitskega gibanja Hezbolah na jugu Libanona, napade so izvedli tudi s topništvom in tanki. Hezbolah je prav tako potrdil, da so izstrelili rakete proti izraelskim vojaškim točkam v bližini Haife in dvema drugima oporiščema.

Siloviti napadi so v beg pognali na desettisoče ljudi, ki se z juga države v kolonah premikajo proti Bejrutu. Na glavnih cestah, ki vodijo proti Bejrutu, so bili zjutraj še vedno dolgi zastoji. Na tisoče razseljenih družin je trenutno nastanjenih v hotelih oziroma pri prijateljih ali sorodnikih v Bejrutu. Kot je po poročanju Reutersa dejal libanonski minister Naser Jasin, so v šolah in drugih objektih uredili 89 zatočišč, ki lahko sprejmejo 26.000 ljudi. Michael Adams, libanonski direktor za Care International UK, je dejal: »Vse ceste, ki vodijo v Bejrut z juga in doline Beka, so preplavljene z ljudmi, ki poskušajo pobegniti pred bombardiranjem in so pustili vse za seboj. Najvišjo ceno plačujejo civilisti,« njegove besede povzema Guardian.

Odpovedi letov

Možnosti za odhod iz države postajajo omejene, saj je na mednarodnem letališču v Bejrutu odpovedanih več kot 30 letov, prizadeti pa so tudi cilji v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Med tistimi, ki so ukinili storitve, je tudi Qatar Airways, ki je lete v libanonsko prestolnico odpovedal do srede, pri Air France pa so prekinitev podaljšali do oktobra. Več prevoznikov je odpovedalo tudi lete v Tel Aviv in Teheran.

Katarski nacionalni prevoznik Qatar Airways je sporočil, da je začasno prekinil lete na bejrutsko mednarodno letališče Rafic Hariri. Pri družbi so poudarili, da ostaja varnost njihovih potnikov največja prioriteta, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Med številnimi družbami, ki so odpovedale lete v in iz Tel Aviva, so tudi Wizz Air, British Airways, Austrian Airlines, Ryanair, EasyJet in Croatia Airlines. Nekateri so odpovedani do konca oktobra, drugi do konca decembra oziroma do zdaj še nedoločenega datuma, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Libanonska družba Middle East Airlines medtem še naprej leti iz Bejruta, vir pri družbi pa je za AFP povedal, da so njihovi leti zaradi odpovedi drugih letalskih prevoznikov polni.

Družine so v avtomobile, kombije in na tovornjake naložile stvari, več generacij se je stiskalo v vozilih, da bi pobegnili pred nevarnostjo. FOTO: Ibrahim Amro/AFP

Potem ko je v včerajšnji eskalaciji krize življenje izgubilo 558 ljudi, med njimi 50 otrok in 94 žensk, ranjenih je več kot 1800 ljudi, je stalna članica varnostnega sveta ZN Francija zaradi zaostrovanja razmer med Izraelom in Libanonom zahtevala izredno zasedanje varnostnega sveta ZN, so potrdili slovenski diplomati, ki septembra predsedujejo najpomembnejšemu organu svetovne organizacije. Zasedanje bo predvidoma v prihodnjih dneh.

»Zahteval sem, da se ta teden v zvezi z Libanonom izredno sestane varnostni svet,« je v ponedeljek v generalni skupščini ZN povedal francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot in pozval vse strani, naj se izognejo regionalnemu požaru, ki bi bil uničujoč za vse. 

Nemočni diplomatski poskusi

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi zaostrovanja razmer in velikega števila civilnih žrtev, je sporočil njegov tiskovni predstavnik Stéphane Dujarric.

V napadih je umrlo že skoraj 500 ljudi. FOTO: Aziz Taher/Reuters

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je pred srečanjem voditeljev v ZN ocenil, da zaostrovanje spopadov med Izraelom in proiranskim šiitskim gibanjem Hezbolah predstavlja tveganje za izbruh popolne vojne na Bližnjem vzhodu. »Priče smo več vojaškim napadom, škodi, kolateralni škodi in žrtvam,« je dodal Borrell pred današnjim začetkom splošne razprave v okviru 79. zasedanja generalne skupščine ZN, na kateri se zbirajo svetovni voditelji.

Glede spopadov v Gazi je Borrell dejal, da jim »kljub vsem diplomatskim zmožnostim ni uspelo zaustaviti vojne«. Tako palestinsko islamistično gibanje Hamas kot Izrael je obtožil, da odlašata prekinitev ognja. 

Kot je na zasedanju v luči zaostrovanja spopadov med Izraelom in Hezbolahom dejal Borrell, na pravilih temelječi mednarodni sistem še nikoli ni bil tako slabo izvajan in kršen, kot je danes, zato se tveganje regionalne razširitve konflikta povečuje. Toda obstaja pot, po kateri lahko varnost dosežeta obe strani, in to je resolucija varnostnega sveta ZN, so Borrellove besede povzeli v evropski službi za zunanje delovanje.

Po njegovi oceni je razvidno, da Hezbolah nosi pomemben del odgovornosti za napade na Izrael, vendar ti napadi pomenijo nadaljevanje vojne v Gazi, ki se tako širi na celotno regijo – in vpliva tudi na dogajanje ob Rdečem morju, v Libiji in na Zahodnem bregu.

Številne družine so sredi noči pograbile najosnovnejše in zbežale, nekatere tudi med bombardiranjem. FOTO: Mahmoud Zayyat/AFP

Napadi se nadaljujejo, ljudi je strah

Napadi se nadaljujejo. Izraelske obrambne sile so sporočile, da so ponoči sprožili nov val napadov na Libanon, cilj pa so bili položaji, s katerih so bile proti Izraelu izstreljene rakete, poroča Guardian. Uradniki obrambnih sil so povedali, da so vojna letala ciljala na desetine lokacij na več območjih v južnem Libanonu. Napadli so približno 1600 objektov na jugu in vzhodu Libanona, vključno s ciljno usmerjenim napadom v Bejrutu. Po navedbah libanonske civilne zaščite so njene ekipe po izraelskih napadih na Libanon obravnavale kar 176 požarov.

Na desettisoče jih je po poročanju Guardiana pobegnilo na varno iz južnega Libanona, potem ko je Izrael v ponedeljek opozoril ljudi, da evakuirajo območja, kjer naj bi Hezbolah skladiščil orožje. Družine so v avtomobile, kombije in na tovornjake naložile stvari, več generacij se je stiskalo v vozilih, da bi pobegnili pred nevarnostjo.

Poročevalka Al Džazire iz Bejruta je povedala, da se ljudje v Libanonu bojijo, kaj lahko sledi. Kot njene besede povzema Guardian, je povedala, da »na desettisoče ljudi ni imelo niti časa, da bi pripravili prtljago, cele družine so se podale proti severu. Nekatere družine so morale pobegniti med bombardiranjem, saj so bili okrog njih neprekinjeni zračni napadi.«

»To je obubožana družba, država, kjer je gospodarstvo skoraj propadlo. In to je tudi država, ki je skoraj bankrotirala. Zato je med temi ljudmi veliko skrbi, kako dolgo bodo razseljeni. Netanjahujeva vlada je sicer Al Džaziri prepovedala delovanje v Izraelu, za konec pa je izvedla racijo in zaprla pisarne tiskovne mreže v Ramali na Zahodnem bregu,« je dejala poročevalka.

Reuters, ki se sklicuje na uradnika Svetovne zdravstvene organizacije, poroča, da so bile nekatere bolnišnice preobremenjene s številom mrtvih in ranjenih, saj je bilo poleg detonacij pozivnikov in voki-tokijev prejšnji teden ubitih na desetine in ranjenih na tisoče drugih. 

Ljudje bežijo pred bombardiranjem. FOTO: Reuters

Izrael je razglasil izredne razmere. Predsednik vlade Benjamin Netanjahu je medtem izjavil, da je to šele začetek in da je Izrael v vojni s Hezbolahom, ne z Libanonom. 

Izraelska vojska je sporočila, da je ponoči več raket poletelo iz Libanona proti severu Izraela, med drugim proti kraju Afula. Večino so prestregli ali pa so padle na neposeljena območja. Tudi Hezbolah je potrdil, da so izstrelili rakete proti izraelskim vojaškim točkam v bližini Haife in dvema drugima oporiščema v odgovor na ponedeljkov smrtonosni napad Izraela. Šiitsko gibanje je pozneje dodalo, da je izvedlo več raketnih napadov na sever Izraela, pri čemer sta bili tarči tudi vojaško letališče Megido zahodno od mesta Afula in vojaško oporišče Ramat David blizu Haife, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Tuji voditelji iščejo rešitve

Tuji voditelji medtem iščejo rešitev. Ameriški predsednik Joe Biden in podpredsednica Kamala Harris sta se včeraj v Washingtonu vsak posebej srečala z voditeljem Združenih arabskih emiratov šejkom Mohamedom bin Zajedom in z njim razpravljala o konfliktu na Bližnjem vzhodu in v Sudanu, so sporočili iz Bele hiše.

Biden je pred srečanjem dejal, da so ga seznanili z razvojem dogodkov glede Libanona in da si prizadeva za umiritev razmer.

Neimenovani visoki predstavnik ameriške vlade je v ponedeljek v New Yorku dejal, da so predstavili konkretne pobude za olajšanje krize v Libanonu, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

O podrobnostih ni govoril, vendar pa je dejal, da bodo o tem v času splošne razprave svetovnih voditeljev ta teden na ZN v New Yorku govorili državni sekretar Antony Blinken in drugi visoki ameriški uradniki.

Ponovil pa je, da ZDA nasprotujejo kopenski ofenzivi Izraela na Libanon. »Ne verjamemo, da bo kopenska invazija na Libanon prispevala k zmanjšanju napetosti v regiji, k preprečevanju spirale stopnjevanja nasilja. Osredotočeni smo na to, da izkoristimo ta teden za raziskovanje tovrstnih zamisli in ugotovimo, ali lahko najdemo izhod,« je dejal.

FOTO: Mohamed Azakir/Reuters

Libanon ne sme postati nova Gaza

Kitajski zunanji minister Wang Yi je medtem v pogovorih z libanonskim kolegom v New Yorku izrazil podporo Bejrutu in obsodil dejanja Izraela, ki jih je označil za nekritične napade na civiliste. »Ne glede na to, kako se bodo razmere spremenile, bomo vedno na strani pravičnosti, na strani svojih arabskih bratov, vključno z Libanonom,« je dejal po poročanju AFP.

Zaskrbljenost je včeraj izrazila tudi Slovenija. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je opozorilo, da Libanon ne sme postati naslednja Gaza: »Pozivamo k čimprejšnjemu izvajanju resolucije 1701 in izpostavljamo potrebo po zadržanosti. Prekinitev ognja potrebujemo takoj, saj je treba tlakovati pot k trajnemu miru v regiji,« je na omrežju X zapisalo ministrstvo, ki je z resolucijo mislilo poziv varnostnega sveta ZN h končanju sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom.

Turčija je obsodila izraelske napade na Libanon in pozvala k prekinitvi podpore Izraelu, navaja Guardian. V včerajšnji pozni izjavi je turško zunanje ministrstvo dejalo, da države, ki »brezpogojno podpirajo Izrael«, pomagajo izraelskemu premieru Benjaminu Netanjahuju »prelivati ​​kri za njegove politične interese«. »Nujno je, da vse institucije, ki so odgovorne za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, zlasti varnostni svet ZN kot tudi mednarodna skupnost, nemudoma sprejmejo potrebne ukrepe,« so zapisali.