»Iz Slovenije se migranti selijo proti severu«

Berlin – Zahteve Bavarske za zavarovanje njenih in nemških meja z Avstrijo so krščanskodemokratski voditeljici Angeli Merkel prinesle najhujšo krizo v vsej kanclerski karieri, a statistike kažejo, da v osrednjo evropsko državo po tej poti prihaja le še četrtina do azila neupravičenih migrantov. Bavarski notranji minister Joachim Herrmann zato zahteva prekinitev drugih migrantskih poti, med njimi še posebej tiste, ki prišleke tudi skozi Slovenijo preusmerja na Češko in od tam v Nemčijo. »Za zajezitev tokov čez Zahodni Balkan bi morala Evropska unija zunanje schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško zavarovati z lastno Frontexovo misijo,« je povedal za časopis Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung. V Münchnu ugotavljajo, da vse več migrantov, ki pot začenjajo v Grčiji ali Srbiji, pristane na nemških mejah s Češko, ter še posebej opozarjajo na srbsko ukinitev vizumov za Iran.

Španija kot velika skrb

Nove migrantske poti iz Grčije skozi Albanijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino ter Hrvaško in Slovenijo omenja tudi direktor Frontexa Fabrice Leggeri. »Iz Slovenije se migranti selijo proti severu, pogosto skozi Avstrijo in tudi Češko proti Nemčiji in naprej proti severni Evropi,« je povedal za Welt am Sonntag. Nekateri se iz naše države skozi Italijo preusmerijo proti Franciji ali Veliki Britaniji, težave pa po njegovem prepričanju nastanejo že v Grčiji, ki na kopenski meji s Turčijo nima žariščnih točk za odvzemanje prstnih odtisov. Mnogi od migrantov zato nenadzorovano potujejo naprej. Vodjo agencije Evropske unije za mejno in obalno stražo najbolj skrbi Španija, kjer strmo narašča število prišlekov čez zahodno Sredozemlje. Približno polovica je Maročanov, drugi v večini prihajajo iz zahodne Afrike, tudi Leggeri pa se zavzema za mednarodne nastanitve zanje na afriški celini, da ne bi računali na pomoč v Evropi. »Če takšnega avtomatizma ne bo več, se bomo lahko uspešno spopadli s kriminalnim poslovnim modelom.«

»Kultura dobrodošlice«

Nekateri Evropejci še vedno ne soglašajo z zapiranjem meja EU ali posameznih evropskih držav za migracije, celo ne za ilegalne. Če Italija in Malta zavračata pristajanje ladij z begunci v njunih pristaniščih, je Barcelona ponosna na svojo »kulturo dobrodošlice«. Potem ko je prestolnica Katalonije pravkar sprejela drugod zavrnjeno špansko reševalno ladjo »Open Arms« s šestdesetimi migranti, županja Ada Colau pravi, »ali smo k človekovim pravicam zavezana demokracija ali nismo«.

Kot vsa Španija se tudi Barcelona še vedno spopada z veliko brezposelnostjo, a v tem mestu ni videti upada podpore prebivalstva odprti begunski politiki. Nemčija je, nasprotno, zaradi migrantskih množic pravkar prestala najhujšo vladno krizo v vsej vladavini krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel, potem ko je krščanskosocialni notranji minister in prejšnji bavarski premier Horst Seehofer zahteval nadzor nad migranti že na mejah države. S centri, ki jih ne imenujejo več tranzitni, ampak transferni, zdaj soglašajo tudi socialdemokratski koalicijski partnerji CDU/CSU, vsi pa poudarjajo ustavno dolžnost obravnavanja prišlekov v štiriindvajsetih urah po prihodu. Seehofer zavrača očitke, da gre za zaprte nastanitve, saj se lahko prišleki po njegovem prepričanju kadar koli vrnejo v države EU, iz katerih so prišli, ali drugam.

Zahtevni pogovori

Nemčija je na kopnem v veliki večini obdana z drugimi državami EU, zato identifikacija drugje registriranih prosilcev azila ne bo problem, težje bo njihovo vračanje. Po kanclerkinih besedah sta Španija in Grčija že soglašali s sprejemanjem tam registriranih iskalcev azila, notranji minister Seehofer pa se bo ta teden poskusil dogovoriti tudi z italijanskim kolegom Matteom Salvinijem. V Berlinu pričakujejo zahtevne pogovore z nacionalistično italijansko vlado, saj je Italija ena od držav, v katerih begunci najprej dosegajo ozemlje EU, a bo Seehoferju v Innsbrucku stal ob strani avstrijski Herbert Kickl. Pred še večjim nadzorom na Brennerju in s tem tudi nad pretokom ljudi in blaga iz večinsko nemško govoreče italijanske Južne Tirolske svarijo tudi nekateri avstrijski politiki, Avstrija pa z novimi nemškimi načrti vendarle soglaša pod pogojem, da ti ne pomenijo množičnega vračanja beguncev k njim. Sedanja predsedujoča država EU predlaga, da bi morali iskalci azila v prihodnje svoje prošnje izpolnjevati zunaj ozemlja EU, ter bo po pisanju tednika Profil privolitev Italije in drugih v njene načrte poskusila pridobiti z obljubo, da bodo opravili z vsemi sredozemskimi begunskimi potmi v Evropo. Na žariščnih točkah zunaj EU pa naj bi obravnavali le tiste prosilce za azil, »ki spoštujejo vrednote EU ter njene temeljne pravice in svoboščine«.