Iz Putinovih izjav veje pripravljenost na večno vojno

Poldrugo leto zatem, ko je odredil napad na Ukrajino in povzročil največjo vojno v Evropi po letu 1945, v kateri je po različnih ocenah umrlo več sto tisoč ruskih in ukrajinskih vojakov, ruski voditelj Vladimir Putin ne kaže znakov popuščanja. To je bilo razvidno tudi iz njegovega nastopa na Vzhodnem gospodarskem forumu v Vladivostoku, kjer je izrazil pričakovanje, da se bo vojna zavlekla, krivdo za to pa pripisal Ukrajini in Zahodu.

Putin je udeležencem konference predstavil svoje poglede na vojno v Ukrajini in na vrsto vprašanj, povezanih s tem, vključno z vojaško pomočjo, ki jo napadena država prejema od Zahoda. »Dostavili jim bodo letala F-16. Ali bo to kaj spremenilo? Mislim, da ne. Samo podaljšalo bo konflikt,« je dejal ruski voditelj, ki je kritiziral odločitev Washingtona, da bo ukrajinsko vojsko opremil s kasetnim strelivom in naboji iz osiromašenega urana.

Putin vidi malo možnosti za pogajanja

Njegove izjave niso bistveno odstopale od prejšnjih nastopov, in vendar je bilo iz Putinovih besed mogoče razbrati spoznanje, da bi lahko vojaški angažma, ki je Rusiji poleg zahodnih gospodarskih in finančnih sankcij za zdaj prinesel le omejene ozemeljske koristi, trajal še dolgo. To je bilo jasno predvsem iz njegovega razmišljanja o možnostih za mirovna pogajanja med Moskvo in Kijevom.

Kremeljski vladar je po poročanju zahodnih agencij izrazil dvom o tem, da se bo Ukrajina pripravljena pogajati o miru, dokler ji ne bo zmanjkajo vojakov, vojaške opreme oziroma streliva, pa še takrat bo Kijev po njegovem izkoristil pogajanja za pripravo na nadaljevanje vojaških spopadov. »Vtis imam, da hočejo odgrizniti čim več, in ko bodo njihovi resursi blizu ničle, doseči prekinitev sovražnosti in začeti pogajanja, da bi obnovili svoje vire in bojne sposobnosti,« je dejal Putin.

Kakršnakoli mirovna pogajanja po njegovih besedah niso možna ne le zaradi zakonskih ovir, ki ukrajinskim oblastem preprečujejo pogajanja z agresorjem, ampak tudi zaradi protiofenzive, ki jo ukrajinske sile izvajajo od pomladi in v kateri je po Putinovi oceni umrlo 71.000 ukrajinskih vojakov. Ob tem je zavrnil idejo, da bi lahko do hitrejšega konca vojne pripeljal razplet predsedniških volitev v ZDA prihodnje leto, pri čemer je vzel v bran Donalda Trumpa, ki je po njegovem žrtev političnega sodnega pregona.

»Ne glede na to, kdo bo izvoljen za predsednika, ne bo bistvenih sprememb usmeritve zunanje politike. Ameriške oblasti dojemajo Rusijo kot eksistencialno sovražnico,« je njegove besede povzel Reuters.

Kijev: Rusija počasi tone

Večurni nastop ni bil namenjen le tuji, ampak tudi domači javnosti; pri Putinovih privržencih je najbrž samo še utrdil vtis, da Rusije vojna tako rekoč nič ne stane in da lahko ruski vojaki ostanejo v Ukrajini v nedogled. Putin je med drugim zatrdil, da se vsak dan pridruži vojski od 1000 do 1500 prostovoljcev, v zadnjega pol leta skupno 270.000, kar odpravlja potrebo po splošni mobilizaciji, zaradi katere je Rusijo od februarja lani zapustilo na desettisoče ljudi.

Za nasprotnike ruskega voditelja na Zahodu in v Ukrajini je bil nastop poln ponavljajočih se manter o neskončni moči Rusije in šibkosti ter malodušnosti Zahoda. »To obvezno sanjarjenje, ki traja več ur, samo kaže na skrbi za [Putinovo] lastno legitimnost,« je na družbenem omrežju x poudaril Mihajlo Podoljak, svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, rekoč, da se mora Zahod namesto na malenkosti osredotočili na širšo sliko. »Rusija počasi tone in nič ne bo ustavilo tega objektivnega zgodovinskega procesa. Naloga svobodnega sveta je pospešiti Putinov poraz.«