Irski republikanizem se dviga in pomeni izziv tudi za EU

Irska republikanska stranka Sinn Féin se je po dobri predstavi na sobotnih parlamentarnih volitvah znašla v položaju, v kakršnem še ni bila. Njen vpliv je tako rekoč čez noč eksponentno narasel, z njim pa tudi verjetnost dolgoročne uresničitve njene ključne programske prioritete.

Po tem, ko je Sinn Féin zbrala največ volilnih glasov in postala druga največja stranka v irskem dailu, je bil prvi instinkt njene vodje Mary Lou McDonald, da poskuša internacionalizirati vprašanje irske združitve s pozivom Evropski uniji, da se do tega opredeli podobno, kot je naredila pri vprašanju nemške združitve v drugi polovici prejšnjega stoletja.

Mary Lou McDonald, ki vodi nekdanje politično krilo Irske republikanske armade (Ira) od leta 2018, ko se je s čela stranke umaknil Gerry Adams, je za BBC izrazila prepričanje, da bi se EU morala »postaviti za Irsko podobno, kot je zagovarjala združitev Nemčije« oziroma kot zagovarja združitev Cipra.

»Zgodovinska krivica«​

Sinn Féin, ki ji je prvič od ustanovitve na Irskem uspel preboj v ospredje, na volitvah ni slavila zaradi podpore združitvi Irske s Severno Irsko, ki je del Združenega kraljestva, ampak predvsem zaradi svojih stališč do aktualnih dnevnopolitičnih vprašanj, povezanih s stanovanjsko politiko in zdravstvom.

Toda to ne pomeni, da stranka ne bo poskusila unovčiti volilnega uspeha za uresničitev drugih prioritet, vključno z njeno ambicijo po odpravi »zgodovinske krivice«, kakor dojema odcepitev šestih grofij province Ulster leta 1921, s katero je nastala Severna Irska.



Čeprav Sinn Féin ne pogojuje sodelovanja v prihodnji vladni koaliciji z izvedbo referenduma o združitvi severa in juga otoka, ki mora biti po velikonočnem sporazumu izveden tako v republiki kot na Severnem Irskem, se vidni irski politiki bojijo, da se je s skokom priljubljenosti levičarske stranke povečala tudi verjetnost izvedbe referenduma v prihodnjem desetletju. Da se temu ne bo mogoče izogniti, meni tudi Bertie Ahern, nekdanji irski premier, ki je vodil državo v času sklenitve sporazuma, s katerim se je leta 1998 uradno končal severnoirski konflikt.



Irski republikanizem in vsi njegovi vidiki, vključno z dvomi o tem, da je Sinn Féin dejansko obračunala s sporno preteklostjo, so težava tudi za EU. Iz tokratnega poskusa internacionalizacije vprašanja irske združitve najverjetneje ne bo nič, a to ne pomeni, da se Uniji na dolgi rok ne bo treba ukvarjati s tem.