Neomejen dostop | že od 9,99€
Iran je včeraj uvedel sankcije proti osmim institucijam in 12 posameznikom iz Evropske unije, tudi več medijem. Gre za povračilni ukrep Teherana zaradi sankcij, ki jih je povezava uvedla proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov in smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju.
Med sankcioniranimi poslanci evropskega parlamenta je tudi Milan Zver (SDS), sopredsedujoči v parlamentarni skupini prijateljev svobodnega Irana. S sankcijami je Teheran tem osebam in institucijam prepovedal vstop v državo.
Milan Zver je ob napovedanih sankcijah za Delo povedal, da je sploh v zadnjem obdobju kot sopredsedujoči skupini prijateljev Irana redno opozarjal evropsko in svetovno javnost na kršitve Irana, zlasti kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo zdaj in so se že dogajale v preteklosti.
»Iran si je v pogajalskem procesu pridobival čedalje večjo moč, tudi finančno, mednarodna skupnost mu je vrnila na stotine milijard dolarjev s podpisom pogodbe, sočasno pa si je močno okrepil vojaško industrijo, zlasti rakete srednjega dosega, zdaj tudi pomagajo Rusiji v agresiji do Ukrajine, imajo močno revolucionarno gardo, ki ne samo da je najmočnejši ekonomski in vojaški dejavnik v Iranu, ampak ima tudi močne izpostave v tujini. Ima močno obveščevalno mrežo, zadnja leta je pomemben dejavnik na Balkanu in tudi v EU. To je država, s katero ni šale, ker je postala močen dejavnik v regiji.«
Kot je dodal, te grožnje niso kar tako, navsezadnje so skupino, na katero letijo sankcije, označili za teroriste, kar je »kar malo grozeče«. »Treba se bo vprašati, kaj to pomeni; mislim pa tudi, da se mora vključiti slovenska politika, torej zunanje ministrstvo, da tudi oni povedo svoje stališče.«
EU bi pri sankcijah morala slediti ZDA
Zver je v izjavi za slovenske dopisnike v Bruslju izrazil presenečenje, da ga Iran obtožuje terorizma, »kar je skregano z zdravo pametjo«. Pomagal pa je iranskemu odporniškemu gibanju. Z njim je sodeloval tako med prvim valom protestov pred tremi leti kot v zadnjem tednu, »ko se režim dejansko drastično odziva, zapirajo veliko ljudi, veliko pa jih tudi pobijejo«. Prepričan je, da je tudi v tej zgodbi na pravi strani zgodovine.
Po njegovem mnenju bi EU pri sankcijah morala slediti ZDA in sprejemati strožje ukrepe. Na trgih je bilo, kot poudarja, sproščenih na stotine milijard dolarjev, Iran je razvijal vojaško industrijo, zagotavlja tudi pomoč Rusiji. Zver tudi opozarja na razvejeno delovanje iranske obveščevalne službe v Evropi. Po njegovih besedah ne bi bilo slabo, če bi se oglasilo zunanje in notranje ministrstvo, saj je v zgodbo s sankcijami vpletel tudi Slovenijo. »Ne bom delal cirkusa iz tega, a kakšen formalen odziv bi moral biti,« je dejal.
Peter Žerjavič
Evropski poslanec iz Slovenije je po poročanju STA uvedbo sankcij označil za »absurdni odziv iranskega režima, ki kaže na to, da so bila moja neprestana prizadevanja in obsodbe nasilja nad iranskim ljudstvom slišana«.
»To me ne bo ustavilo pri obsojanju nasilja nad iranskim narodom. Evropska unija mora proti iranskemu režimu voditi strožjo politiko in zahtevati spoštovanje človekovih pravic in zaustavitev usmrtitev političnih zapornikov,« je še poudaril v odzivu. Iranski režim je pri tem pozval, naj preneha z nasiljem nad svojim ljudstvom in snovanjem terorističnih akcij v tujini.
EU: sankcije Irana proti evroposlancem so politično motivirane
Evropska unija zavrača sankcije, ki jih je Iran uvedel proti več pravnim osebam in posameznikom iz EU, je danes povedal Peter Stano, tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella. Poudaril je, da so te sankcije politično motivirane.
»Lahko rečem zgolj, da Evropska unija zavrača te sankcije, saj se zdi, da so povsem politično motivirane, medtem ko imajo sankcije EU pravno podlago in temeljijo na jasnih dokazih o kršitvah človekovih pravic v Iranu,« je za STA dejal Stano.
Sankcije jih ne skrbijo, je poudaril, skrbi pa jih usoda mladih Irancev, ki zahtevajo svobodo izražanja in spoštovanje od oblasti.
Zato je iranske oblasti pozval, da zagotovijo temeljne svoboščine prebivalcev in se ne osredotočajo na politično maščevanje in protiukrepe.
Med sankcioniranimi poslanci evropskega parlamenta so še Charlie Weimers (skupina ESR), Javier Zarzalejos (EPP), Jan Zahradil (EPP), Helmut Geuking (EPP), Herman Tertsch (ECR) in prijatelji parlamentarne skupine prijateljev svobodnega Irana.
Iransko zunanje ministrstvo je sporočilo, da sankcije poti institucijam in posameznikom v EU uvajajo zaradi njihove podpore terorističnim skupinam, spodbujanja nasilja ter povzročanja nemirov, nasilja in terorističnih dejanj v Iranu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na črni seznam so med drugim uvrstili Mednarodni odbor za iskanje pravice (ISJ), Mednarodno zvezo proti rasizmu in antisemitizmu (LICRA) ter izdaji nemškega spletnega portala Deutsche Welle in francoskega Radio France internationale v perzijščini. Sankcije je Teheran uvedel tudi proti več politikom in dvema odgovornima osebama nemškega tabloida Bild.
Shodi iranskih demonstrantov, ki so v sredo zaznamovali 40 dni od smrti Mahse Amini, so se nadaljevali pozno v noč, pri čemer so spet posredovale varnostne sile. Konservativni predsednik Ebrahim Raisi je medtem danes protestniško gibanje, ki je eno največjih v zgodovini islamske republike, posredno povezal s sredinim napadom skrajnežev na jugu Irana.
Žalujoči protestniki so se v Sakezu, rojstnem kraju preminule 22-letnice, zbrali pred pokopališčem, kjer je pokopana Aminijeva. Po navedbah iranskih državnih medijev so se nato namenili proti pisarni guvernerja, nekateri iz 10.000-glave množice pa so menda želeli tudi napasti tamkajšnje vojaško oporišče.
Varnostne sile so na osrednjem trgu v Sakezu uporabile solzivec in strelivo, so sporočili iz organizacije za človekove pravice Hengaw s sedežem na Norveškem, pri čemer niso poročali o mrtvih ali ranjenih.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji