In kaj, če Asad vrne udarec Turčiji. Bo aktiviran Natov 5. člen?

Bruselj – Vzvodi EU, s katerimi bi lahko vplivali na turškega  predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana in ustavili njegovo ofenzivo na severu Sirije so omejeni. Doslej je vodilnim članicam uspelo le pozvati Ankaro, naj nemudoma konča operacijo, in sprejeti odločitev o koncu prodaje orožje.

Na zasedanju zunanjih ministrov EU je vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn opozoril, da si Turčija lahko  kupi orožje za operacije kje drugje kot v Evropi. Izkušeni Luksemburžan je sicer prepričan, da bi morali ljudem povedati, »da Evropejci tega (kar se dogaja s turško ofenzivo v Siriji) ne moremo ustaviti«.

»Izvenzemljske razsežnosti«

Asselborn je opozoril na »izvenzemeljske« razsežnosti dogajanja. Tako so se Kurdi povezali v koalicijo z Asadovim režimom proti Turčiji. »Predstavljajte si, da bi Sirija ali njeni zavezniki vrnili udarec in napadli Turčijo!« je opozoril. To bi, denimo, pomenilo, da bi Ankara lahko sprožila 5. člen Natove pogodbe o skupni obrambi, po katerem je napad na eno članico napad na vse.

Manevrski prostor EU je v očeh Asselborna še ožji, ker ima Erdoğan podpro tako doma kot tudi posredno in neposredno pri Donaldu Trumpu in Vladimiru Putinu.
 

Skupna obsodba vojaške akcije

Zunanji ministri so v Luxembourgu v skupni izjavi »obsodili turško vojaško akcijo, ki spodkopava stabilnost in varnost celotne regije, povzroča pa več trpljenja civilistov in razseljevanje«. Poleg tega akcija močno ovira dostop humanitarne pomoči.

Od Turčije zahtevajo prekinitev operacij in umik vojaških sil.

Odločitve o embargu na prodajo orožja še ni. Spomnili pa so na odločitev nekaj članic (med drugim Francije in Nemčije) , da takoj prekinejo izvoz orožja v Turčijo. Države članice so se zavzele k močnim nacionalnim mnenjem glede politike izvoza orožja skladno s skupnim stališčem iz leta 2008, vključno z merilom, po katerem naj ne bi izvažale vojaške tehnologije in opreme, ki bi prispevala k regionalni nestabilnosti. Članice se bodo glede tega v prihodnjih dneh še usklajevale.

Opozorile so tudi, da operacije močno otežuje možnosti političnega procesa Združenih narodov za dosegu miru; spodkopava pa tudi napredek, ki ga je doslej dosegla globalna koalicija proti Islamski državi.


Čedalje več je sicer pozivov h končanju pristopnih pogajanj s Turčijo, v javnosti pa tudi h gospodarskim ukrepov ali prekinitvi finančne pomoči. Ankari.

Absurdna pristopna pogajanja

»Absurdno je, da razmišljamo sankcijah proti državi, ki je v uradno še v pristopnih pogajanji,« je opozoril avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg. Dunaj sicer že več let poziva h koncu pogajanj o turškem članstvu, ki s že tako bolj ali manj zamrznjena.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je opozoril, da bi morali ohraniti dialog s Turčiji in vplivati nanjo. Ofenziva na severu Siriji je »politično povsem destabilizirala položaj v regiji«. Nevarnost, na katero opozarjajo ministri, je vnovična krepitev Islamske države. Zlasti Francija poziva k izrednemu zasedanju koalicije proti islamski državi.   

Ena od sporočili z Luxembourga je, da ne bi smeli podleči turškemu izsiljevanju glede migrantov, ki naj bi množično spet prišli v Evropo, če Unija ne bo ravnala, kot bi si želel Erdoğan.