Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Ideologija na šolskem krožniku

Grégory Doucet se je odločil, da v šolskih kantinah ne bodo več stregli mesa, in povzročil vihar.
Grégory Doucet, župan Lyona<br />
Foto: Wikipedija
Grégory Doucet, župan Lyona<br /> Foto: Wikipedija
Mi. P.
1. 3. 2021 | 08:41
1. 3. 2021 | 11:22
2:22
Župan Lyona Grégory Doucet se je odločil, da v šolskih kantinah ne bodo več stregli mesa, in povzročil vihar. Čeprav je ukrep začasen in povezan z novim koronavirusom – s samo enim brezmesnim jedilnikom menda lažje in hitreje razdelijo hrano ob nujnem upoštevanju strogega zdravstvenega protokola –, del javnosti in politike negoduje, češ v ozadju je ideologija; sploh ker so na šolskem krožniku še vedno jajca in ribe.

Sedeminštiridesetletnemu Doucetu, ki prihaja iz vrst zelenih, se je na nacionalni ravni postavil nasproti celo notranji minister Gérald Darmanin. Ne le da mu je očital, kakor so se razpisali mediji in je završalo po družbenih omrežjih, žaljenje francoskih kmetov in mesarjev, ampak ga moti tudi moralizem in elitizem, po katerem ekologisti menda pozabljajo na revnejši sloj prebivalstva. Mnogi otroci da jedo meso oziroma uživajo uravnotežene obroke samo v šoli ... A ideologija, ki se vpleta celo v prehrano otrok, je po Darmaninu škandalozna. Podobno kot notranji ministri so se oglasili še nekateri drugi politiki, vznemirjeni so tudi rejci, ki vidijo v odločitvi prikrito indoktrinacijo.
Prvi mož Lyona se sklicuje na začasnost ukrepa in je pripomnil, kako je lani ob prvem zapovedanem ostajanju doma podobno odločitev, prav tako iz zdravstvenih razlogov, sprejel njegov predhodnik Gérard Colomb. A ker ta prihaja iz vrst politične družine, ki je na oblasti, vznemirjanja ni bilo ...

Doucet, ki je na čelu mesta z okrog 516.000 prebivalci od lanskega julija, ne buri duhov prvič. Septembra so mnoge zbodle njegove opazke na račun kolesarske dirke po Franciji, saj se je ogorčeno spraševal, kakšen je njen ogljični odtis, in jo označil za mačistično tekmo. Po drugi strani mnoge veseli, da je na številnih praznih zaplatah po mestu dal posaditi urbane sadovnjake. Skrb zanje so prevzeli od šol in socialnih centrov do raznih združenj in bližnjih stanovalcev, cilj pa je opozarjati na pomen zdrave prehrane, biotske raznovrstnosti in dobrega družbenega počutja.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine