Če ga oče Joe Biden ne bo pomilostil, ameriškemu prvemu sinu grozi 17 let zapora

V presenetljivem preobratu dolgoletne sage o tujih milijonih za družino demokratskega predsednika Joeja Bidna se je 54-letni prvi ameriški sin Hunter v kalifornijskem procesu izrekel za krivega davčnih utaj. Obtožnica mu grozi z do sedemnajstimi leti zapora in do 1,35 milijona dolarjev kazni, razsodba je napovedana za sredino decembra.

Hunter se je odločil priznati krivdo, da bi zaščitil svoje bližnje, je nenadno spremembo po letih zanikanja krivde razložil njegov odvetnik. Kritiki pa menijo, da hoče le preprečiti predstavljanje svojih grehov v javnosti ter morda pridobiti pomilostitev še pred očetovim odhodom iz Bele hiše, pa čeprav je Joe javno zavrnil takšno možnost. Gre za davčne utaje med letoma 2016 in 2019, potem ko je pravosodno ministrstvo že dovolilo zastarati še bolj obremenjujoče obtožbe iz časov delovanja Joeja Bidna na položaju podpredsednika ZDA. Hunter je sedel v upravnem odboru ukrajinskega energetskega podjetja Burisma ter pridobil milijone iz kitajskih, ruskih, romunskih in številnih drugih virov.

Hunter Biden z ženo Melisso Cohen, ki mu med sodnimi težavami stoji ob strani. FOTO: Robyn Beck/AFP

Republikanski preiskovalci v predstavniškem domu ZDA so iz bančnih izpiskov in drugih informacij prepoznali več kot 27 milijonov dolarjev dvomljivega denarja za člane družine Biden s Hunterjem na čelu, pa čeprav ni nihče od njih ponujal nobenih drugih uslug od političnega vpliva patriarha Joeja. Hunter je očitno verjel, da je nedotakljiv, ter je namesto poravnavanja davkov denar zapravljal za mamila in prostitutke. Pri tistem, ki ga je navedel davkariji, pa je svoje odvisnosti predstavljal kot poslovne stroške.

Pomembno vlogo pri razkrivanju grehov ameriške predsedniške družine so odigrali žvižgači davčne uprave, del prestopkov predsednikovega sina pa je javnosti znan tudi iz njegovega prenosnega računalnika, pozabljenega v delawarski popravljalnici. Lastnik popravljalnice John Paul Mac Isaac ga je leta 2019 predal zveznemu preiskovalnemu uradu FBI, kopijo pa tedanjemu odvetniku republikanskega predsednika in predsedniškega kandidata Donalda Trumpa Rudyju Giulianiju.

Ta je zgodbo o dvomljivih poslih sina demokratskega predsedniškega kandidata posredoval časopisu New York Post, ki jo je objavil le nekaj tednov pred volitvami, a je 51 visokih osebnosti obveščevalnega sveta odgovorilo z javnim pismom z namigom, da gre za rusko dezinformacijo. Brez tega Joe Biden leta 2000 najbrž ne bi zmagal na volitvah.

Republikanci poskušajo dokazati, da je glava »Bidnove zločinske družine« predsednik Joe. FOTO: Annabelle Gordon/Reuters

Velikopotezna prikrivanja se s tem niso končala. Pravosodno ministrstvo je v Joejevem domačem Delawaru poskušalo kot prekršek označiti vse obtožbe proti Hunterju od protizakonitega nakupa pištole do davčnih utaj, nakane je preprečila le tamkajšnja zvezna sodnica. Še pred tem je moral Biden priznati zadrževanje škatel tajnih dokumentov, do katerih kot podpredsednik in senator ni imel nobene pravice.

Tedaj pa ga je že začelo zapuščati zdravje in posebni preiskovalec Robert Hur je sklenil, da »dobronamernega starca s slabim spominom« nobena porota ne bi priznala sposobnega za proces. Medtem je odstopil ali bolje – bil odstavljen – kot ponovni demokratski predsedniški kandidat, politik, ki zadnje tedne pogosto kinka na plažah, pa vseeno namerava dokončati predsedniški mandat.