Hrvaška prevzema bruseljske vajeti

Bruselj – Hrvaška bo imela vajeti sveta EU v svojih rokah v času, ko se bo zgodil brexit, ko bodo odločali o prihodnjem večletnem finančnem okviru in ko se bo pokazalo, ali je evropska perspektiva balkanskih držav kaj več kot le obetavna besedna zveza.

Polletno predsedovanje prevzema­ samozavestno in postavlja v ospredje štiri stebre prednostnih nalog. V takšnem okviru vidi Evropo, ki se razvija (rast, kohezija, notranji trg), povezuje (promet­no, digitalno, energetsko), varuje (zunanja meja, osebni podatki, boj proti terorizmu) in je vplivna v svetu (ni igrišče, temveč igralec). Predsedstvo – to ne velja le za male članice – ima pri odločanju na ravni članic le bolj ali manj usklajevalno vlogo. Poleg tega se glavni projekti EU razvijajo več let in niso odvisni le od ene ­predsedujoče države.
 

Pripravljanje terena

Zagreb bo predsedoval ob začetku novega institucionalnega cikla. Evropska komisija bo po hitrem postopku pošiljala v obravnavo predloge iz velikega zelenega načrta, ki naj bi zaznamoval ves polletni mandat. Predsedstvo bo lahko intenzivno sodelovalo pri napovedanem novem migracijsko-azilnem svežnju, pri katerem so članice predaleč vsaksebi in je v prejšnjem mandatu končal v slepi ulici. Nadaljevati bo moralo postopke proti Madžarski in Poljski po 7. členu pogodbe o EU, ker da kršita temeljne vrednote.

Jedro dela EU v prvi polovici leta bo odločanje o prihodnjem sedemletnem proračunu EU, vrednem več kot 1000 milijard evrov. Čeprav bo glavno vlogo pri sklepanju kompromisa med voditelji držav članic imel predsednik evropskega sveta Charles Michel, bo hrvaško predsedstvo na zasedanjih ministrov za EU in odbora stalnih predstavnikov (Coreper) pripravljalo teren. Tako je želja, da bi bile do konca predsedovan­ja sredi leta razrešene glavne stvari v pogajalski škatli. »Naredili bomo vse, da bodo čim prej,« je ocenil hrvaški diplomatski vir.



Druga točka, pri kateri si Hrvaška najbolj želi oprijemljiv napredek, je širitvena politika. Maja bo v Zagrebu vrh EU in Zahodnega Balkana. Povedno je, da je bila pred 20 leti, 24. novembra 2000, po padcu beograjskega režima Slobodana Miloševića, na enakem zagrebškem vrhu potrjena evropska perspektiva balkanskih držav. Hrvaško predsedstvo si želi, da bi po francoskem vetu »odblokirali« odločanje o začetku pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. V času predsedovanja bo junija v Bruslja še vrh EU z državami vzhodnega ­partnerstva.

O prihodnosti Evrope

Hrvaško predsedstvo je na decembrskem vrhu dobilo zadolžitev, da mora pripraviti skupno stališče sveta EU o vsebini, obsegu, sestavi in poteku konference o prihodnosti Evrope. Začela se bo med hrvaškim predsedstvom in naj bi trajala dve leti. Hrvaška naj bi pripravila nekakšen smerokaz. Pri brexitu predsedstvo ne bo v ospredju, a bo sodelovalo pri pripravi pogajanj o prihod­njih odnosih in prednostnih ciljih EU. Nasploh si želi Hrvaška delovati kot močno proevropsko usmerjena država, ki spodbuja politike za okrepitev EU, od demografije do trgovine.

Najmlajša članica prevzema prvo predsedstvo kot zadnja izmed držav, ki so stopile v EU v času 2004–2013. Za njo bo znova na vrsti Nemčija.