Hrvaška predsednica znova tarča kritik in posmehovanj: zgodovina ji ne gre najbolje

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović rada izpostavlja negativne plati nekdanjega jugoslovanskega sistema. Njen zadnji poskus pa se je izkazal kot spodrsljaj. Dejala je namreč, da je bila pesem Došel bum doma (Pod brajde) zaradi svoje domoljubnosti v nekdanji Jugoslaviji prepovedana. A pesem je nastala desetletje po razpadu Jugoslavije.

Grabar-Kitarovićeva je v soboto obiskala Krapino pred začetkom 54. festivala kajkavske pesmi. Društvu za kajkavsko kulturno ustvarjalnost je izročila državno listino zaradi izjemnega prispevka za ohranitev tradicije Hrvaškega Zagorja, kulturne in jezikovne dediščine.

V nagovoru je poudarila, da so pesem Došel bum doma peli skupaj s hrvaškimi vojaki v Afganistanu, ker je to bila »ena tistih pesmi«, ki so nastale v »tistih časih, ko se Hrvaške ni smelo omenjati«, tako kot se »ni smelo omenjati Hrvaškega Zagorja in njegovih bregov, zibelke, v kateri domovina spi, niti ničesar, s čemer bi se izražalo domoljubje do Hrvaške«.

Avtor pesmi Rajko Suhodolčan je za hrvaške medije potrdil, da je pesem nastala leta 1999, v javnosti pa je zaživela nekaj let kasneje. Suhodolčan je dobil tudi hrvaško glasbeno nagrado porin za pesem, o kateri je Grabar-Kitarovićeva trdila, da je bila prepovedana v nekdanji Jugoslaviji. Hrvaška predsednica je tako znova postala tarča kritik in posmehovanj zaradi svojega najnovejšega spodrsljaja iz zgodovine.

Posebej je odmeval njen intervju za avstrijski časnik Kleine Zeitung septembra lani, ko je med drugim dejala, da je odrasla »v komunizmu« in da si ni želela ničesar drugega, kot iz njega izstopiti. »Hotela sem biti svobodna. Hotela sem imeti možnost, da lahko v trgovini izbiram med različnimi vrstami jogurtov in da mi ni treba oblastem sporočiti, koliko kruha bom potrebovala naslednji teden,« je takrat izjavila.

Pogovor Grabar-Kitarovićeve je spodbudil veliko odzivov na družbenih omrežjih na Hrvaškem pa tudi številne satirične komentarje na izjave o njenem življenju iz časa nekdanje Jugoslavije. Med drugim so spomnili, da je 52-letna predsednica zadnji letnik srednje šole opravila v ZDA v okviru ameriško-jugoslovanske izmenjave.



Hrvaška predsednica je večkrat med svojimi uradnimi obiski v tujini dejala, da je bila Jugoslavija za železno zaveso, poleg tega so znane njene izjave, da je zloglasno ustaško geslo »Za dom spremni« zgolj »star hrvaški pozdrav«. Nekdanje pripadnike ustaškega gibanja, ki so po drugi svetovni vojni pobegnili v Argentino, pa je označila za »borce za svobodo«. Primerov s problematičnimi ocenami zgodovinskih dejstev Grabar-Kitarovićeve je bilo med njenim predsedniškim mandatom še več.

Profesorji z oddelka za zgodovino zagrebške filozofske fakultete so konec prejšnjega tedna objavili odprto pismo, v katerem so Grabar-Kitarovićevi očitali izjavo ob začetku novega šolskega leta. Pozvala je otroke, naj razmislijo o izbiri poklica, in jim svetovala, naj ne študirajo zgodovine ali arheologije, ker bodo le težko dobili službo.

Univerzitetni zgodovinarji so ogorčeni, ker je predsednica države v svojem nagovoru favorizirala naravoslovje, informatiko, inženirstvo in matematiko na škodo humanističnih ved in razvoja kritičnega razmišljanja. Pri tem so poudarili, da je Grabar-Kitarovićeva storila tudi napako, ko je govorila o slabih priložnostih za zaposlitev, ker uradni podatki hrvaškega zavoda za zaposlovanje kažejo, da je zelo malo diplomiranih zgodovinarjev brezposelnih.