Hrvaška krši pravice manjšin in migrantov

State Department je v letnem poročilu o stanju človekovih pravic na Hrvaškem opozoril na ogroženost pravic manjšin, azilantov in novinarjev. Glede nasilja nad migranti je tudi Svet Evrope izpostavil, da bi Hrvaška morala vzpostaviti verodostojne pritožbene mehanizme in preiskave za obravnavo obtožb o slabem ravnanju na meji.

Po navedbah State Departmenta kršitve človekovih pravic vključujejo korupcijo, nasilje in grožnje novinarjem, azilantom, migrantom in pripadnikom manjšin. Hrvaški tudi očitajo počasno reševanje vprašanja pogrešanih oseb v letih 1991 do 1995 in iskanje posmrtnih ostankov oseb, za katere je znano, da so preminule. Skupno gre za skoraj 2.000 oseb, lani pa je bilo tudi za okoli četrtino manj ekshumacij posmrtnih ostankov in identifikacij kot leto poprej.

Sovraštvo do Judov in Srbov

Čeprav zakoni in odločitve ustavnega sodišča omejujejo sovražni govor, vlada ne izvaja svojih pristojnosti v zadostni meri, ko gre za uporabo simbolov in sloganov iz nacističnega in ustaškega obdobja. Judovska skupnost na Hrvaškem tudi izpostavlja, da je na spletu in v medijih še naprej prisoten antisemitski govor, na ulicah pa antisemitski in ustaški grafiti, česar državni vrh in uradniki tako kot diskreditacije holokavsta niso obsodili dovolj ostro.

Srbski nacionalni svet opozarja, da se srbska manjšina sooča še z večjimi problemi kot judovska skupnost, ker država ne preprečuje uničevanja srbskih spomenikov, deležna pa je tudi diskriminacije v pravosodnem sistemu. State Department v poročilu še navaja policijsko nasilje nad begunci in migranti, ki so izpostavljeni tudi krajam in pregonu, državni uradniki pa jim kratijo tudi pravico do mednarodne zaščite. Poročilo so sklenili z besedami, da je hrvaško notranje ministrstvo zanikalo navedbe o nasilju in nečloveškem ravnanju z migranti.

Migracijski pritisk na Hrvaško

Poročilo Sveta Evrope (SE) izpostavlja, da se pritisk migracij na Hrvaško nadaljuje. Ta je imela že lani več migrantov kot leto pred tem. Hrvaška je le še en primer stalnega migracijskega pritiska na zunanjo mejo EU, Zagreb pa se je lani osredotočil na politike in ukrepe za preprečevanje nezakonitih prehodov čez mejo in zaščito dostopa do svojega ozemlja. Po oceni posebnega poročevalca generalnega sekretarja SE Tomaša Bočka so hrvaške oblasti uspešno sprejele migrante in begunce, priporoča pa nadzor meje v skladu s človekovimi pravicami.

Migranti se na poti iz BiH, kjer štiri do pet tisoč migrantov namerava iti na Hrvaško, skušajo prebiti preko planine Plješivica, ki je naravna meja med državama. Na drugi strani planine jih čakajo hrvaški policisti, ki bi jih lahko bilo kmalu več kot prebivalcev Korenice. V sodelovanju z evropsko agencijo za mejno in obalno stražo Frontex mejo z BiH, kjer je bosanska policija v prvih treh mesecih letos preprečila nezakonit prehod meje 2.471 migrantom, nadzirajo tudi iz zraka.

Amnesty International v svojem zadnjem poročilu navaja, da so migranti, ki se prebijejo na hrvaško ozemlje, pogosto izpostavljeni nasilju in ustrahovanju policije, ne da bi pristojni preučili njihove zahteve za azil. Hrvaška policija zanika vse navedbe nevladnih in humanitarnih organizacij ter pričevanja migrantov o nasilnih in nehumanih postopkih. Kljub milo rečeno neprijaznemu sprejemu na Hrvaškem, migranti ne želijo ostati v BiH, temveč se skušajo za vsako ceno prebiti do razvitih držav zahodne Evrope.