Vohunska afera zaostrila odnose Hrvaške z BiH

Na veleposlaništvu BiH v Ljubljani so v sredo trije bosanski državljani izjavili, da jih je hrvaška obveščevalna služba (SOA) ustrahovala in poskušala pridobiti za sodelovanje. Navedbe bosanskih medijev sta potrdila zunanji minister BiH Igor Crnadak in odpravnik poslov veleposlaništva Veljko Obrenović.

Crnadak in Obrenović nista hotela razkriti vsebine izjav. Obrenović je pojasnil, da je to nadaljevanje vohunske afere, ki so jo izzvale trditve ministra za varnost BiH Dragana Mektića, da so hrvaški obveščevalci poskušali tajno oboroževati skupine islamističnih skrajnežev v BiH. Mektić je obtožil Hrvaško, da je SOA poskušala podpreti trditve predsednice Kolinde Grabar Kitarović o več tisoč skrajnežih, ki naj bi iz BiH grozili celotni regiji. Hrvaški premier Andrej Plenković je poudaril, da so Mektićeve izjave »ustvarjalna manipulacija«, afera pa je še zaostrila odnose med Hrvaško in BiH.

Bosna kot druga domovina Hrvatov

Da se Zagreb ne bo prenehal vmešavati v notranje zadeve BiH, je mogoče sklepati iz izjav hrvaške predsednice ob dnevu odprtih vrat za Hrvate iz BiH. Po njenem je BiH druga domovina hrvaškega naroda, Hrvati pa so v BiH prisotni več kot tisoč let. Kolinda Grabar Kitarović je poudarila, da si Hrvati, ki so najstarejši konstitutivni narod in ne prišleki ali manjšina v BiH ter eden od stebrov moderne hrvaške države, želijo samo mir in enakopravnost z drugima dvema narodoma v skupni domovini.

To dejstvo jamči ustavne pravice bosanskih Hrvatov, ki jih bo Hrvaška branila skupaj z njimi. Hrvaška predsednica je ocenila, da imajo Hrvati v BiH pravico izbirati svoje politične predstavnike, ki jih bodo legitimno predstavljali in zastopali na vseh ravneh oblasti. Izpostavila je, da je Hrvaška dala največji možni politični in vojaški prispevek k obrambi BiH, bosanski Hrvati pa so glasovali za njeno neodvisnost ter se strinjali z oblikovanjem Federacije BiH. Sklenila je, da bosanski Hrvati ne zahtevajo nič več od drugih in da je to najboljši način za ohranitev BiH kot države.

Poveličevanje ustašev in zločincev

Zagreba v skrbi za usodo rojakov v BiH ne zanima dediščina Neodvisne države Hrvaške (NDH) v hrvaškem delu Mostarja. Zgodovinar in kolumnist Vuk Bačanović in lastnik portala poskok.info Ivan Šušnjar sta pozvala visokega predstavnika za BiH Valentina Inzka, naj ukine imena mostarskih ulic, ki skoraj četrt stoletja delijo javnost. To so ulice, imenovane po izpostavljenih vojaških in političnih veljakih NDH: Miletu Budaku, Juretu Francetiću, Lorkoviću-Vokiću, Ivu Zeleniki Tovarniku in Đuru Spuževiću.

Ustavno sodišče je leta 2016 razglasilo poimenovanje ulic po vodilnih možeh NDH za neustavno, vendar so bile v Mostarju zadnje volitve leta 2008, tako da je že sedem let brez mestnega sveta. Ta je leta 1995 preimenoval 72 ulic in imen trgov, izbrisana pa so bila imena zaslužnih Hrvatov, Bošnjakov in Srbov. Med njimi tudi vodje slovensko-hrvaškega kmečkega upora Matije Gubca in enega izmed najpomembnejših hrvaških pesnikov Vladimirja Nazorja.

Po oceni Inzkovega urada spadajo sporna imena ulic in poveličevanje zločincev med ključna vprašanja, ki jih morajo rešiti v vseh sredinah v državi, tudi v Mostarju. V Republiki Srbski šole in institucije nosijo ime Radovana Karadžića, ki je bil v Haagu obsojen na dosmrtni zapor, v Sarajevu pa osnovna šola po pisatelju Mustafi Busuladžiću, ki ga povezujejo z ustaškim režimom in nacistično ideologijo.