Gutteres poziva k razglasitvi izrednih podnebnih razmer

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes svetovne voditelje pozval k razglasitvi izrednih podnebnih razmer in oblikovanju bolj zelene rasti po pandemiji covida-19. Kot je Guterres dejal v nagovoru ob odprtju virtualnega podnebnega vrha, zaveze iz Pariza ne bodo zadostovale za dosego zastavljenih ciljev.

Vrh, ki nosi naslov Climate Ambition Summit ali Vrh podnebne ambicije, poteka natančno na peto obletnico sprejema pariškega podnebnega sporazuma. Ta prvič v zgodovini zavezuje tako države v razvoju kot razvite države k istemu podnebnemu cilju - omejiti dvig globalne podnebne temperature na občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo. Ambicioznejši del dogovora govori celo o prizadevanjih za omejitev na 1,5 stopinje Celzija.



Po mnenju Guterresa zaveze, sprejete v Parizu, še zdaleč niso dovolj, da bi ta cilj tudi dosegli. »Če ne bomo spremenili smeri, se bomo v tem stoletju soočili s katastrofalnim povišanjem temperature za več kot tri stopinje,« je opomnil.

Zato je svetovne voditelje pozval, naj v svojih državah razglasijo izredne podnebne razmere, vse dokler ne bo dosežena ogljična nevtralnost. Kot je dodal, bo okrevanje po pandemiji covida-19 redka priložnost za ponovno načrtovanje prihodnje rasti.
 

Odzivi po svetu

Tudi britanski premier Boris Johnson se je v nagovoru dotaknil pandemije koronavirusa in poudaril, da se travmatično leto končuje z upanjem po učinkovitih cepivih. »Moje sporočilo je, da lahko znanstveni napredek uporabimo za zaščito našega planeta in biosfere pred izzivom, ki je veliko hujši in bolj uničujoč od pandemije koronavirusa,« je povedal.



Kot je poudaril, se britanska vlada na podnebne spremembe ni odzvala zato, ker bi bila država »ekoloških čudakov, ki jedo fižol,« ampak ker znanstveni napredek omogoča ustvarjanje na milijone zelenih delovnih mest.



Med državami, ki so predložile najambicioznejše načrte za uresničevanje zavez iz Pariza, sta sicer tudi Honduras in Gvatemala, ki sta ju prejšnji mesec prizadela dva uničujoča orkana, pa tudi Indija, ki se spopada z vse bolj nestanovitnim vremenom in precejšnjim onesnaženjem zraka.

Med udeleženci današnjega vrha ni predstavnikov večjih gospodarstev, kot so Avstralija, Brazilija in Južna Afrika. ZDA, ki veljajo za drugo največjo onesnaževalko na svetu, takoj za Kitajsko, so se pariškemu sporazumu odpovedale v mandatu predsednika Donalda Trumpa. Novoizvoljeni predsednik Joe Biden sicer načrtuje takojšnjo ponovno sklenitev sporazuma, njegov cilj pa je ogljična nevtralnost do leta 2050.



»Nujnim in drznim ukrepom se še nismo niti približali. Ne smemo zapravljati časa,« je danes sporočil Biden in ponovil obljubo, da bo voditelje največjih gospodarstev v stotih dneh po nastopu funkcije sklical na poseben podnebni vrh.

V skladu s sporazumom morajo države vsakih pet let predložiti obnovljene načrte za zmanjšanje emisij. V njih naj bi opisale prizadevanja za zmanjšanje emisij, dolgoročne strategije in finančne zaveze za podporo najranljivejšim. Rok za letošnja poročila se izteče 31. decembra.

K ogljični nevtralnosti do leta 2050 se je zavezalo več kot 110 držav. Največja onesnaževalka Kitajska je septembra napovedala, da bo do leta 2060 dosegla neto nič emisij. Voditelji EU so v petek predstavili cilj zmanjšanja emisij za 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Velika Britanija naj bi po napovedih v istem obdobju emisije zmanjšala za 68 odstotkov. Premier Johnson je ob tem predstavil načrte za "zeleno industrijsko revolucijo", ki bi ustvarila 250.000 delovnih mest. Pred današnjim vrhom se je tudi zavezal, da bo britanska vlada prekinila neposredno podporo sektorju fosilnih goriv v tujini.