Voditelji članic EU so danes v Bruslju po maratonskih pogajanjih le dosegli dogovor o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990. Vzrok za neprespano noč je Poljska, ki je zaradi močne odvisnosti od premoga zahtevala trdna zagotovila glede finančne pomoči pri zelenem prehodu.



»Evropa bo do leta 2030 izpuste zmanjšala za najmanj 55 odstotkov. Pot do podnebne nevtralnosti v letu 2050 je tako jasna,« je tvitnila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. »To je odličen način za praznovanje prve obletnice evropskega zelenega dogovora.« 

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je poudaril, da je Evropa vodilna v boju proti podnebnim spremembam. Podrobnosti o tem, kako so voditelji prepričali Poljsko, za zdaj niso znane. Poljska je bila sicer decembra lani, ko so voditelji dosegli dogovor o cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, edina članica, ki se ni mogla zavezati k uresničitvi tega cilja.



Po bruseljskih tolmačenjih je v cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 nato posredno privolila v okviru pogajanj o prihodnjem večletnem proračunu Unije, vendar pa že vseskozi želi več denarja v okviru evropskega zelenega dogovora in tudi več podatkov o tem, kako bodo strožji podnebni cilji vplivali na gospodarstva posameznih držav.

Potem ko so voditelji v četrtek precej hitro dosegli dogovor o kompromisu, ki odpravlja madžarsko in poljsko blokado svežnja za okrevanje v vrednosti 1824 milijard evrov, so nato ponoči več ur namenili Turčiji in dosegli dogovor o novih sankcijah proti Ankari, zatem pa so še sedem ur in pol razpravljali o podnebnih ciljih.

Michelov govorec Barend Leyts je po dogovoru o podnebju naznanil kratko informativno točko o stanju v pogajanjih z Združenim kraljestvom o odnosih po brexitu, o čemer voditeljem poroča von der Leynova.