Golob v obrambo noče vlagati še več

Slovenija še ne načrtuje dodatnega zviševanja sredstev za obrambo, je v Bruslju pred neformalnim vrhom EU sporočil predsednik vlade Robert Golob. Cilj dveh odstotkov BDP naj bi dosegla leta 2030. Tako v Natu kot v EU pa je vse več držav prepričanih, da bi morali v Evropi začeti vlagati veliko več, vsaj tri odstotke BDP.  

Bruselj o pripravah na vojno: Potrebnih je 500 milijard evrov

Slovenija ima po Golobovih besedah jasen program, kako bo izpolnjevala svoje obstoječe zaveze do Nata. Opozoril je, da ugibanja, »koliko naj bi bili izdatki, niso tako enostavna«. Generalni sekretar Nata Mark Rutte in zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas sta že pozvala, da bi vsaj del sredstev, ki jih države namenjajo za socialo, pokojnine in zdravstvo, morali nameniti za obrambo.

 »Mogoče je nekaterim politikom enostavno metati v zrak odstotke, ampak to na koncu pomeni milijarde, ki jih je treba nekje vzeti,« je glede tega povedal premier Golob.

Že 1,5 odstotka je velik zalogaj

Temeljito bomo razmislili, na kakšen način bi Slovenija lahko povečevala svoje izdatke za obrambo, je napovedal. Za zdaj so po njegovih besedah zadovoljni s tem, kar je v proračunu, in na kratki rok ne razmišljajo o zvišanju. Slovenija naj bi letos dosegla 1,5 odstotka, kar je po njegovem že velik zalogaj. 

Premier se tudi ni pridružil 19 voditeljem EU s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzem na čelu, ki so pozvali k spremembi pravil Evropske investicijske banke (EIB), da bi ta lahko financirala tudi vojaške projekte.

Nemški kancler Olaf Scholz zagovarja višje obrambne izdatke. FOTO: Yves Herman/Reuters

Slovenija po Golobovih besedah verjame, da je bila EIB ustanovljena za druge namene in da bi naprej morala skrbeti za razvoj infrastrukture v Evropi, predvsem za konkurenčnost gospodarstva.

Slovenija stavi na vojaško industrijo prihodnosti z naprednimi tehnologijami, kot so vesoljske tehnologije, pa tudi na kibernetsko varnost in protizračno obrambo.

Glede podpore ljubljanskega župana Zorana Jankovića srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću pa je dejal, da »ima vsak pravico do svojih osebnih stališč« in da »živimo v demokraciji«. Noče pa komentirati notranjepolitičnih razmer v drugih državah. O slovenski državljanki iz skupine udeležencev delavnice v Beogradu, ki jih je Srbija izgnala, pa Slovenija še ni dobila pojasnil.