Generalna skupščina o Bližnjem vzhodu in še posebej Gazi

Prepiri velesil v varnostnem svetu OZN o reševanju kritičnega položaja v palestinski Gazi so k razpravi znova spodbudili generalno skupščino svetovne organizacije. ZDA so 22 decembra z vzdržanjem omogočile resolucijo varnostnega sveta, ki je pozvala k takojšnji razširitvi človekoljubne pomoči Gazi in k ustvarjanju pogojev za vzdržno končanje sovražnosti, z vetom pa preprečile ruski amandma za takojšnje končanje sovražnosti.

Za ameriškega predstavnika Roberta Wooda je nenavadno, da tisti, ki zahtevajo premirje, od palestinskega Hamasa ne zahtevajo končanja skrivanja za civilisti in položitve orožja. ZDA si po njegovih besedah še naprej prizadevajo za premor v vojskovanju za osvoboditev preostalih 136 talcev, ki jih Hamas še vedno zadržuje po invaziji 7. oktobra na Izrael. Ta je zahtevala 1200 žrtev.

Izraelski veleposlanik Gilad Erdan s sliko ugrabljenega dečka, ki je v Hamasovem ujetništvu dočakal prvi rojstni dan. FOTO: Shannon Stapleton/Reuters

Generalna skupščina OZN, ki združuje 193 držav članic, je aprila 2022 z resolucijo zahtevala od petih stalnih članic varnostnega sveta, naj v primeru veta pojasnijo svoja stališča. ZDA pa je v torek podprl predvsem Izrael, katerega veleposlanik pri OZN Gilad Erdan je morebitno premirje označil za zmago za Hamas in nadaljevanje vladavine terorja v Gazi. V številnih državah sveta ta teroristično označena organizacija od nastopa oblasti leta 2007 še ni organizirala svobodnih volitev, pač pa je z obsežno gradnjo predorov in druge infrastrukture načrtovala napad na Izrael.

Izraelski veleposlanik je Hamas obtožil prilaščanja človekoljubne pomoči za prebivalce Gaze, Združeni narodi pa so pri tem sokrivci teroristov. Pravi, da so obsedeni z Gazo ter ignorirajo izraelske žrtve in ne naredijo ničesar za osvoboditev talcev. Izraelski veleposlanik je s seboj prinesel torto za Kforja Bibasa, ki je v ujetništvu dočakal svoj prvi rojstni dan.

Številni govorniki pa so raje poudarili nesorazmernost izraelskega maščevanja, ki ne razlikuje med Hamasovimi vojaki in civilisti. Palestinski veleposlanik pri OZN Riyad Mansour je opozoril, da je 153 članov generalne skupščine podprlo resolucijo, ki je zahtevala končanje spopadov.

Med torkovo razpravo je nastopil tudi stalni predstavnik Slovenije pri Združenih narodih Boštjan Malovrh: »Človekoljubne organizacije, telesa Združenih narodov, zdravstveno osebje, novinarji in ljudje na terenu ter številne države v tej sobi, vključno s Slovenijo, zahtevajo le eno: premirje. 22.000 civilistov je bilo ubitih in več kot 57.000 ranjenih, v večini ženske in otroci. Samo končanje sovražnosti lahko prepreči nadaljevanje sedanje alarmne stopnje ubijanja, trpljenja in uničevanja.«

Slovenski veleposlanik pri OZN Boštjan Malovrh z zunanjo ministrico Tanjo Fajon. FOTO: Robi Poredoš/STA

Slovenija je bila jasna v obsodbi Hamasovih terorističnih napadov s 7. oktobra in bo še naprej, je povedal slovenski diplomat. »Globoko zaskrbljeni smo zaradi informacij o spolnem nasilju, ki ga izvaja Hamas, in znova pozivamo tudi k takojšnjemu in brezpogojnemu izpustu vseh talcev. V Gazi pa smo vendarle priče resnim kršitvam mednarodnega prava, vključno z mednarodnim človekoljubnim pravom in zakonodajo o človekovih pravicah. Kljub pozivom generalne skupščine in varnostnega sveta ter prizadevanjem številnih držav in humanitarnih organizacij je človekoljubna pomoč Gazi kritično nezadostna, kar poudarja tudi poročilo generalnega sekretarja OZN s 5. januarja.«

Ob pomanjkanju zdravstvene oskrbe nastanitev za 1,9 milijona razseljenih oseb, skorajda kot vse prebivalstvo Slovenije, je opozoril tudi na širjenje nalezljivih bolezni. Slovenija pozdravlja sprejetje dveh resolucij varnostnega sveta o posebnih vidikih krize, a tudi opozarja, da doslej doseženo ne zadostuje. »Ljudje umirajo in trpijo lakoto, so brez vode, brez primernih nastanitev, brez dostopa do temeljne zdravstvene oskrbe in varnosti. Grozljiv humanitarni položaj zahteva odločno akcijo. Slovenija vse strani poziva k okrepitvi prizadevanj za humanitarno pomoč in ohranjanje načel mednarodnega prava z zaščito civilistov v ospredju.«

Generalna skupščina je bila jasna, 153 držav je pozvalo k premirju, je ocenil stalni predstavnik Slovenije pri Združenih narodih Boštjan Malovrh. »Junija lani je enako število držav glasovalo za nestalno članstvo Slovenije v varnostnem svetu. To novo vlogo jemljemo z velikim občutkom odgovornosti in jasnimi prioritetami zavarovanja najšibkejših. Kot smo že poudarili na začetku, lahko to dosežemo le s polnim spoštovanjem mednarodnega prava in še posebej mednarodnega humanitarnega prava in mednarodne zakonodaje o človekovih pravicah, nič drugega ne bi smelo biti sprejemljivo.«