Temni oblaki nad Palačo narodov ob Vzhodni reki

Izraelska vojna proti palestinskemu Hamasu je za premiera Benjamina Netanjahuja boj civiliziranega sveta proti barbarom. Del svetovne javnosti se s tem ne strinja, razlike pa se kažejo tudi v Združenih narodih. Ti bi morali skrbeti za svetovni mir, a še bolj kot doslej kažejo nemoč.

V palači OZN ob newyorški Vzhodni reki še niso zavrnili informacij, da bo Iran danes v Ženevi prevzel vodenje socialnega foruma Sveta za človekove pravice, pa naj je to še takšen cinizem. Pred dnevi je umrla šestnajstletna Armita Geravand, ki so jo zaradi nepokritih las pretepli pripadniki tako imenovane moralne policije, njena smrt pa spominja na vse pretekle obupane in krvavo zatrte poskuse Irancev za temeljne ženske in človekove pravice. Teheran je tudi glavni sponzor palestinskega Hamasa, ki je 7. oktobra izvedel največji pokol Judov po nacističnem holokavstu, in drugih zagovornikov uničenja Izraela.

Davidova zvezda za izraelske žrtve

Zaradi molka varnostnega sveta ob Hamasovem ubijanju dojenčkov in drugih je izraelski veleposlanik pri OZN v ponedeljek tam nosil rumeno Davidovo zvezdo, kakršno so morali Judje nositi v času nacističnega divjanja. Po prepričanju Gilada Erdana vlogo Adolfa Hitlerja danes igra iranski ajatola Ali Hamenej. »Spet se dogaja nikoli več!« je ocenil.

Najvišji predstavniki judovske države so pozvali tudi k odstopu generalnega sekretarja OZN Antónia Guterresa zaradi izjave, da se Hamasov napad ni zgodil v praznem prostoru. »Nekateri od vas se v minulih osemdesetih letih niste naučili ničesar, nekateri ste pozabili, zakaj je bilo ustanovljeno to telo,« je obsojal izraelski veleposlanik.

Davidova zvezda na prsih izraleksega veleposlanika pri OZN Gilada Erdana. FOTO: Michael M. Santiago Getty Images Via AFP

V svetovni organizaciji ne držijo rok križem, a vsak poskus odgovora na eksplozivno bližnjevzhodne dogajanje prinaša nove mine. Ameriški predlog resolucije, ki bi obsodila dejanja džihadistov Hamasa, sta onemogočili Kitajska in Rusija, predlog zadnje o pozivu k prekinitvi sovražnosti na obeh straneh so v varnostnem svetu podprli le Kitajska, Gabon in Združeni arabski emirati. Takojšnje humanitarno premirje je na pobudo Brazilije zahtevala generalna skupščina, a takšna resolucija ni obvezujoča.

Američani so tudi tu glasovali proti, saj v administraciji predsednika Joeja Bidna prevladuje mnenje, da je bil Izrael napaden in se ima pravico braniti. A so tudi v zahodni velesili glasovi proti temu glasni, v enotni fronti pa razpoke. Velik del demokratskih volivcev vidi predvsem trpljenje Palestincev in zunanjemu ministru judovskih korenin Antonyju Blinknu so v torek v kongresu demonstranti kazali krvave roke, na levo usmerjenih univerzah in drugje pa trgajo fotografije žrtev Hamasa z javnih mest.

Republikanska stranka bolj enotno stoji na strani Izraela – tako zelo, da floridska kongresnica Anna Paulina Luna zahteva konec ameriškega financiranja OZN. To že obljublja predsedniški kandidat Ron DeSantis, za katerega je svetovna organizacija »brlog, v katerem se zbirajo slabi akterji z vsega sveta«. Senator Lindsey Graham možnost prekinitve sovražnosti vidi šele po popolnem porazu Hamasa, OZN je zanj najbolj gluha organizacija v zgodovini sveta.

Napadeni tudi Američani

Vojni bobni medtem odmevajo naprej. V spopadu s Hamasom padajo tudi izraelski vojaki, Pentagon pa je moral že v torek priznati 27 napadov na ameriške sile na območju in 21 ranjenih med ameriškimi vojaki. Napadalce v Siriji, severnem Iraku in v Jemnu, od koder ameriške vojaške ladje prestrezajo rakete, oborožuje Iran in skupaj s kritiko OZN ameriška desnica obsoja tudi sedanjo demokratsko administracijo ter predprejšnjo Baracka Obama zaradi popuščanja islamski diktaturi.

Generalna skupšćina OZN. FOTO: Mike Segar/Reuters

Novi republikanski predsednik predstavniškega doma Mike Johnson zahteva ločitev financiranja Izraela in ukrajinskega odpora proti Rusiji, kar napoveduje nove pretrese v domači politiki ZDA in vlogi v svetu. Pogoj za kakršnokoli soglasje z Bidnovo zunanjo politiko je za ameriške konservativce odločen obračun z invazijo ilegalnih migrantov na meji z Mehiko, ki naj bi dosegla že deset milijonov ljudi in se le še povečuje.