Izrael tehta posledice napada na Iran

Na Bližnjem vzhodu še naprej v napetosti pričakujejo izraelski odgovor na nedavni napad, med katerim je Iran proti judovski državi izstrelil okoli 200 balističnih raket. Obseg odgovora je bilo do zdaj težko predvideti, a najnovejši indici kažejo, da se je izraelska stran pod pritiskom ZDA odpovedala možnosti povračilnih napadov na iransko jedrsko ter energetsko infrastrukturo.

Dva tedna po napadu, med katerim je Izraelu uspelo sestreliti veliko večino iranskih raket, še preden so te lahko dosegle svoje cilje, vse kaže, da se ne bo mogoče izogniti novemu zaostrovanju bližnjevzhodne krize. Izraelske oblasti vztrajajo, da bo država v kratkem sprejela povračilne ukrepe proti svojemu največjemu sovražniku v regiji. »To bo natančen in smrtonosen odgovor,« je danes opozoril obrambni minister Joav Galant, ne da bi pri tem zašel v večje podrobnosti izraelski načrtov.

»Medtem ko Izrael javno oznanja, da se namerava maščevati ter ostro odzvati na iranski raketni napad 1. oktobra, seveda ne deli informacij o času in naravi svojega napada,« je za Delo pojasnil Nimrod Goren, višji raziskovalec pri Bližnjevzhodnem inštitutu (MEI). Kljub temu so po sogovornikovih besedah v javnost pricurljale informacije, da bo Izrael v Iranu najverjetneje napadel vojaške cilje, in ne naftnih ali jedrskih objektov.

O tem se je v začetku tedna razpisal Washington Post, in sicer na podlagi navedb neimenovanih ameriških uradnikov. Ti so potrdili, da je izraelski premier Netanjahu v telefonskem pogovoru zagotovil ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu, da bo seznam izraelskih tarč omejen na vojaške objekte, kar so uradniki in analitiki interpretirali kot mehčanje dosedanjih stališč. Od iranskega napada, ki ga je islamska republika upravičila kot odgovor na smrt Hasana Nasrale, voditelja libanonskega skrajnega gibanja Hezbolah, se je izraelska stran namreč spogledovala z možnostjo obstreljevanja iranske jedrske in energetske infrastrukture.

Ameriški poziv k zadržanosti

Ameriška stran je že kmalu po iranskemu napadu judovsko državo pozvala k zadržanosti, in sicer zaradi bojazni, da bi lahko razširitev povračilnih napadov na iranske nevojaške cilje destabilizirala energetske trge oziroma v konflikt povlekla ZDA in to ravno v končnici ameriške predsedniške tekme med demokratsko kandidatko Kamalo Harris in njenim republikanskim izzivalcem Donaldom Trumpom. Vzporedno s tem je Bidnova administracija zahtevala tudi zmanjšanje izraelskih napadov na Bejrut in izboljšanje humanitarnih razmer v Gazi, ki so se tako po oceni Washingtona kot Združenih narodov močno poslabšale.

Če držijo navedbe zahodnih medijev, je Netanjahu vsaj nekatere od želja največje izraelske zaveznice upošteval in s tem svoji državi izboril tudi napredni ameriški protiraketni obrambni sistem, ki bo izraelsko nebo pomagal obvarovati pred morebitnimi novimi izstrelki iz Irana oziroma Libanona. In vendar analitiki opozarjajo, da bo na končni preizkus ameriškega vpliva treba počakati, še posebno spričo Netanjahujevih izjav, da bo Izrael odločitve v prvi vrsti sprejemal na podlagi lastnega nacionalnega interesa.

»Izrael upošteva ameriške pomisleke in rdeče črte, kot je to storil tudi v ključnih trenutkih od [lanskega] 7. oktobra, čeprav ne vedno v tolikšni meri, kot si ameriški uradniki želijo,« je pojasnil Nimrod Goren. Koliko jih bo upošteval pri napovedanem maščevanju Iranu, pa bo po sogovornikovih besedah jasno šele, ko bo do tega prišlo.