Izrael in Hezbolah z novimi napadi v Libanonu, Nemčija izrazila zaskrbljenost

Izraelska vojska je po zaostritvi razmer v zadnjih dneh danes izvedla nove napade na cilje v Libanonu, povezane s tamkajšnjim šiitskim gibanjem Hezbolah. Ta je medtem javil, da je izstrelil več raket proti položajem izraelske vojske na severu Izraela.  

»Izraelske obrambne sile trenutno izvajajo napade na cilje, ki pripadajo teroristični organizaciji Hezbolah v Libanonu,« je vojska sporočila na omrežju x. Kasneje je sporočila, da so njene letalske sile zadele več tisoč raketnih sistemov na jugu Libanona, ki naj bi predstavljali neposredno grožnjo, ter še 180 drugih ciljev.

Hezbolah je medtem potrdil, da je izstrelil več raket proti dvema izraelskima vojašnicama. Kot so dodali, gre za odgovor na izraelske napade na vasi in civilne objekte na jugu Libanona.

Dopisniki francoske tiskovne agencije AFP so poročali o več silovitih izraelskih napadih na več območjih na jugu Libanona.

Vse večja skrb mednarodne javnosti

Izraelska vojska je napade potrdila in dejala, da je Hezbolah nad Izrael izstrelil okrog 90 raket.

Zaradi vse bolj zaostrenih razmer je libanonski premier Najib Mikati danes sporočil, da odpoveduje udeležbo na generalni skupščini Združenih narodov naslednji teden, in Izrael obtožil agresije nad Libanonom.

Za en dan je svoj prihod v New York preložil tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki bo tako prispel v sredo.

Zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi se konflikt razširil po Bližnjem vzhodu, je danes izrazila Nemčija. »To bi imelo grozljive in dolgoročne posledice za ljudi v celotni regiji. Uničenje, ki bi ga povzročila tovrstna konfrontacija, bi bilo katastrofalno,« je sporočil tiskovni predstavnik vlade Steffen Hebestreit. Zunanje ministrstvo je pozvalo k nujni umiritvi razmer.

Včeraj je izraelska vojska izvedla tudi nov napad na Bejrut, v katerem je bilo med sestankom ubitih več pripadnikov Hezbolaha, med njimi dva visoka poveljnika.

Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je potrdilo, da je v petkovem izraelskem napadu na Bejrut umrl visoki poveljnik skupine Ibrahim Akil, o čemer je že pred tem poročala izraelska vojska. Po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje se je število smrtnih žrtev povzpelo na 31, med njimi tudi ženske in otroci. Ranjenih je bilo najmanj 68 ljudi. Poleg omenjenih visokih poveljnikov je umrlo še 14 borcev Hezbolaha, piše AFP.

Izraelska vojska je v napadu, ki zaznamuje novo stopnjevanje napetosti v regiji, zadela gosto naseljeno južno predmestje Bejruta, ki velja za utrdbo Hezbolaha. Na območju so zavladale kaotične razmere, najmanj ena stavba se je porušila, več je bilo huje poškodovanih.

Izrael je poročal, da so v napadu ubili Akila in še več drugih visokih predstavnikov gibanja, ki naj bi se sestajali v podzemnih prostorih pod stanovanjsko stavbo. Glede na trditve izraelske vojske so načrtovali napad, v katerem bi se infiltrirali v izraelske skupnosti in ubijali civiliste.

V petek zvečer je po poročanju tujih tiskovnih agencij tudi Hezbolah potrdil smrt Akila in ga označil za enega svojih velikih »džihadističnih voditeljev«. Akil je spadal med ustanovne člane gibanja, ki deluje s podporo Irana, in bil dejaven zlasti v vojaškem krilu šiitske milice. Veljal je za drugega moža gibanja za Fuadom Šukrom, ki je bil umrl v julijskem napadu Izraela na Bejrut.

Hezbolah je sporočil, da je bil ubit tudi Ahmed Mahmud Vahbi, ki je po navedbah gibanja dolgo vodil vojaške operacije elitnih sil Radvan v podporo Hamasu.

Med Izraelom in Hezbolahom, ki trdi, da deluje v podporo palestinskega islamističnega gibanja Hamas, se v zadnjem času krepijo napetosti in obstreljevanje. Napadi so se začeli po izbruhu vojne v Gazi oktobra lani, razmere pa so se dodatno zaostrile po nizu eksplozij komunikacijskih naprav pripadnikov Hezbolaha ta teden, za katerim naj bi stal Izrael in v katerih je bilo ubitih več deset ljudi. Po intenzivnem izraelskem obstreljevanju v četrtek je Hezbolah v petek na sever Izraela izstrelil več deset raket, po navedbah izraelske vojske 140.

Volker Türk zgrožen nad razsežnostjo napadov v Libanonu

Na temo razmer v Libanonu je bilo v petek posebno zasedanje Varnostnega sveta ZN. Večina članic je obsodila napade z uporabo eksploziva v komunikacijskih napravah, ki so povzročile žrtve tudi med civilisti in otroki, ter svarila pred nevarnostjo nove vojne. Izrael odgovornosti za napade ni prevzel, vendar pa v Varnostnem svetu ZN ni bilo dvoma o tem.

»Obsojamo nedavne eksplozije v Libanonu in Siriji. Ta napad brez primere je povzročil smrtne žrtve in poškodbe med civilisti, povzročil strah in dodatno destabiliziral regijo. Eksplozije so bile uničujoče usklajene, pri čemer je bilo ranjenih ali mrtvih več sto ljudi, med njimi tudi otroci. Vstopamo v nove nevarne okoliščine,« je v svojem nastopu dejal predsedujoči Varnostnemu svetu ZN veleposlanik Samuel Žbogar.

Varnostni svet sta z novim razvojem dogodkov seznanila generalna podsekretarka ZN Rosemary DiCarlo in visoki komisar za človekove pravice ZN Volker Türk, govore pa so opravili tudi zunanji minister Libanona in predstavniki Irana, Sirije in Izraela.

»Zgrožen sem nad razsežnostjo napadov 17. in 18. septembra na civiliste v Libanonu, kjer so eksplozije pozivnikov in drugih elektronskih naprav ubile najmanj 37 ljudi, med njimi dva otroka, in jih ranile več kot 3400,« je dejal Türk in dodal, da gre za povsem nov razvoj na področju vojskovanja.

»To ne sme postati nova normalnost. Vojne imajo pravila. Nasilje se lahko uporabi le za veljavne vojaške cilje. Mednarodno pravo obstaja za zaščito vseh ljudi, tudi v vojni. Usklajeni napadi na več tisoč posameznikov brez upoštevanja okoliščin, kje se nahajajo in kdo je okrog njih, kršijo mednarodno humanitarno pravo,« je dejal, dodal, da je namerno širjenje terorja med civilisti vojni zločin, ter pozval k neodvisni mednarodni preiskavi.

Do napadov je prišlo sredi bojev med Izraelom in Hezbolahom, ki so od 8. oktobra lani po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje zahtevali več kot 500 ljudi, več kot 2400 ljudi pa je bilo ranjenih in 110.000 jih je moralo zapustiti domove. Izraelska vlada je poročala o 48 ubitih v Izraelu in več kot 63.000 razseljenih.

Člani Varnostnega sveta so po vrsti obsojali brezobzirne napade z elektronskimi napravami in žrtve med civilisti, zahtevali neodvisno preiskavo in dodajali zahteve po premirju v Gazi in izpustitvi talcev.

Žbogar pozval h kaznovanju odgovornih

Libanonski minister Abdala Bou Habib je zatrdil, da želi Izrael nalašč potegniti njegovo državo v novo vojno na Bližnjem vzhodu, izraelski veleposlanik Danny Danon pa je zatrdil, da Izrael nima namena začeti vojne v Libanonu, vendar se bo Hezbolah umaknil od meje z Izraelom na tak ali drugačen način. Napadov ni priznal, je pa dejal, da bo Izrael storil vse za zaščito svojih državljanov.

Žbogar je opozoril, da je uporaba podtaknjenih bomb po mednarodnem pravu prepovedana, in pozval h kaznovanju odgovornih za napade. Izrazil je zaskrbljenost nad zaostrovanjem ob tako imenovani modri črti na meji med Izraelom in Libanonom in zgroženost nad posledicami spopadov za civiliste. Pozval je k umirjanju razmer.

»Že skoraj leto dni svarimo pred provokacijami in stopnjevanjem, ki bi še poslabšali razmere na Bližnjem vzhodu. Že prej smo povedali, da lahko vsako od teh zaostrovanj preraste v samostojen konflikt ali pa zajame celotno regijo. Zato menimo, da mora biti edina pot naprej diplomacija,« je dejal.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je manipulacijo elektronskih naprav na daljavo označil za nevaren presedan, eksplozije pa za veliko kršitev libanonske suverenosti.

Kitajski veleposlanik Fu Cong je pozval Izrael, naj se znebi svoje obsedenosti za uporabo oborožene sile, namestnik ameriške veleposlanice Robert Wood pa je dejal, da nobena država ne bi prenašala 11 mesecev nenehnega bombardiranja teroristične organizacije na drugi strani meje.