
Neomejen dostop | že od 14,99€
Z začetkom razprave o članstvu v Natu v parlamentu v Helsinkih je proces pridruževanja Finske severnoatlantskemu zavezništvu čedalje bolj oprijemljiv. To bi bil eden od velikih premikov v evropski varnostni arhitekturi. Ker Finska izpolnjuje pogoje za članstvo in ima sodobno, po Natovih standardih opremljeno vojsko z 900.000 rezervisti, bi bil postopek kratek.
Na Finskem, ki ima 1300 kilometrov meje z Rusijo in boleče zgodovinske izkušnje (zimska vojna s Sovjetsko zvezo v letih 1939 in 1940), ima članstvo v Natu v novih okoliščinah široko politično in javnomnenjsko podporo.Z nordijskim vstopanjem v zavezništvo se nadaljuje obraten trend od želja Vladimirja Putina, ki zahteva manj Nata blizu Rusije.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji