Evropsko gospodarstvo bo na robu recesije

Evropska komisija je v svoji jesenski analizi gospodarskih gibanj močno znižala napovedi rasti za prihodnje leto. Območje z evrom bo z 0,3 odstotka rasti blizu ničle. Še letos poleti so v Bruslju za leto 2023 napovedali 1,5-odstotno rast. So pa zvišali napoved rasti za letošnje leto – z 2,6 na 3,2 odstotka.

Med evrskimi državami bosta negativno rast imeli le Nemčija (–0,6 odstotka) in Latvija (–0,3 odstotka), zunaj evra pa Švedska (–0,6 odstotka). Slovenija bo letos imela 6,2-odstotno rast (v evru bosta imeli višjo le Irska in Portugalska), prihodnje leto pa bo padla na 0,8 odstotka. Evropska komisija za leto 2024 v območju z evrom napoveduje rast v višini poldrugega odstotka.

Po nepričakovano močni rasti v prvi polovici leta gospodarstvo v EU izgublja zagon. »Zadnje ankete napovedujejo krčenje pozimi,« je povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Po njegovih besedah se bo evropsko gospodarstvo v tem in prihodnjemčetrtletju skrčilo. V tehnični recesiji bo večina članic. 

Glede Slovenije bruseljski analitiki ocenjujejo, da bo rast prihodnje leto znatno nižja zaradi šibkejšega zunanjega okolja, visoke negotovosti in še vedno visoke inflacije. To naj bi imelo tudi negativen učinek na zasebne naložbe. Bodo pa javne naložbe ostale visoke, predvsem z uporabo strukturnih skladov EU in načrta za okrevanje.  

Velika izpostavljenost Evrope

»Zaradi geografske bližine vojne in močne odvisnosti od uvoza plina iz Rusije je EU med najbolj izpostavljenimi razvitimi gospodarstvi,« ugotavljajo v Bruslju. Posledice vojne zmanjšujejo globalno povpraševanje in krepijo inflacijske pritiske.

Pred nami počasnejša rast, a hujše krize ni na vidiku

V območju z evrom bo inflacija 8,5 odstotka za 0,9 odstotne točke višja od poletne napovedi. Kljub pričakovanemu znižanju prihodnje leto bo s 6,1 odstotka ostala na visoki ravni. Po napovedi Bruslja se bo leta 2024 znižala na 2,6 odstotka. Za Slovenijo napovedujejo inflacijo v višini 9,2 odstotka letos in 6,5 odstotka prihodnje leto.

Visoka tveganja

Gospodarska tveganja po oceni evropske komisije ostajajo visoka, predvsem v povezavi s posledicami vojne, geopolitičnimi napetostmi, daljšim obdobjem visoke inflacije, dogajanji na finančnih trgih in višjimi obrestnimi merami.    

Med drugim ugotavljajo še letošnje zniževanje javnofinančnih primanjkljajev, kar pripisujejo visoki gospodarski rasti in končanju podpore v okviru blažitve posledic pandemije.