Evropskih podjetij ne bi smeli pognati na boben

Pred evropsko politiko bo v prihodnjih mesecih težko odločanje, kako bi po ponovnem zagonu gospodarstva uredili postopen izhod iz kriznega zagotavljanja milijardnih državnih pomoči podjetjem in se začeli vračati k spoštovanju proračunskih pravil EU.

Kot se je že pokazalo na zasedanju evrske skupine sredi februarja, naj bi pomoč podjetjem za preživetje med pandemično krizo ostala dovoljena, dokler bo treba. Najboljše za spopadanje z vsemi negotovostmi, povezanimi s širjenjem virusa in pojavom njegovih novih različic, je v očeh evrskih finančnih ministrov ohranjanje pomoči. A vodja skupine, irski finančni minister Paschal Donohoe, je povedal, da bi države ob okrevanju morale preiti od vsesplošne pomoči vsem podjetjem k bolj ciljanim ukrepom, reformam, ki bodo usmerjene v prihodnost, in naložbam za okrevanje.

Ena od tem za razpravo finančnih ministrov o tej »tranziciji« bo vprašanje meril za identificiranje podjetij, ki lahko preživijo, in drugih, ki bi morala v stečaj na urejen način. Cilj je mehak prehod v smeri okrevanja, ki bo skladno z vzdržnostjo javnih financ. Zadolževanje v državah članicah, ki so že prej imele visoko raven dolga v BDP, utegne prej ali slej postati težava. V Italiji dolg že znaša okoli 160 odstotkov BDP. Povprečje v območju z evrom bo letos po jesenski projekciji evropske komisije znašalo 102,3 odstotka, v Sloveniji pa 80,2 odstotka BDP.

Evropska komisija bo v sredo predstavila svoje smernice za usklajevanje fiskalne politike v prihodnjem obdobju. Ko bo zdravstveno tveganje manjše, se bodo, kot je napovedal izvršni podpredsednik evropske komisije za gospodarstvo, ki služi ljudem, Valdis Dombrovskis, osredotočili na vzdržno in odporno okrevanje. Gospodarski komisar Paolo Gentiloni pa je v petek na konferenci evropskega fiskalnega odbora zatrjeval, da pri ustavljanju državnih pomoči gospodarstvu kljub napovedani rasti v drugem četrtletju ne bi smeli hiteti.

Le tako bi se izognili ponavljanju napak iz preteklosti in valu stečajev. Poleg tega bi morali investicije, ki bodo zagotavljale prihodnjo gospodarsko rast, izvzeti iz pravil o omejevanju proračunskih primanjkljajev, je prepričan Gentiloni. Pravila pakta stabilnosti in rasti so kočljiva od samega začetka uvedbe evra, saj po mnenju številnih kritikov preveč krčijo manevrski prostor za spodbujanje rasti z naložbami. Po drugi strani nikoli ni bilo verodostojnega ukrepanja proti državam članicam, ki so ga kršile s previsokimi javnofinančnimi primanjkljaji.



Gentiloni je govoril o novem dobrem dolgu, s katerim je mislil na zadolževanje za financiranje inovacij, raziskav in bolnišnic. V Evropi se je namreč prepogosto dogajalo, da se je dolg porabljal za financiranje tekočih proračunskih izdatkov, ki so občasno služili kot politična darila volivcem. Stroga pravila v Gentilonijevih očeh ne bi smela delovati prociklično. A zagotavljati bi morala postopno zmanjševanje dolga. Lani ob izbruhu pandemične krize je Bruselj prvič aktiviral »splošno odstopno klavzulo«, ki državam omogoča, da lahko povečujejo primanjkljaj in se zadolžujejo brez omejitev iz pakta.

Veljala bo najmanj do konca tega leta in omogočala učinkovitejše spopadanje s posledicami najhujše recesije v zgodovini EU. Tudi ublažitev pravil iz pakta stabilnosti, ki je bil sprejet ob uvedbi evra za zagotavljanje dobrega javnofinančnega gospodarjenja (denimo z zgornjo mejo za primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP), je ena od Gentilonijevih želja. To bi naredili z več izjemami in hitrejšimi postopki za odobritev odstopanja od njih v primeru gospodarskih težav. Ker se niti strokovnjaki ne znajdejo več v množici pravil in izjem iz pakta stabilnosti, bo konec pandemije priložnost za večji poseg v njegovo vsebino.

Po navedbah Dombrovskisa so fiskalni ukrepi lani znašali štiri odstotke BDP. Približno enak je bil prispevek avtomatskih stabilizatorjev, kot je pomoč za brezposelne. Zagotovljena poroštva so bila vredna 19 odstotkov BDP.