V nadaljevanju preberite:

Čeprav je EU na robu nove migracijske krize, je pri odločanju o vprašanjih s tega področja spet kot v paralizi. Negotovo je, ali bo veliko reformo azilnega sistema lahko spravila pod streho do evropskih volitev junija. Na današnjem zasedanju notranjih ministrov EU v Bruslju niso pričakovane odločitve o glavnih zakonodajnih predlogih iz azilno-migracijskega pakta, a premik bi pomenilo že kakšno pozitivno sporočilo.

Države se že odzivajo na nov položaj. V nemški vladi so se odločili, da na območjih ob meji s Češko in Poljsko uvedejo več nadzora. Cilj bodo predvsem tihotapski koridorji.To niso sistematične kontrole na mejnih prehodih, kakršne, denimo, na meji s Slovenijo že od leta 2015 izvaja Avstrija, ampak alternativni ukrepi, ki po mnenju evropske komisije ne posegajo v delovanje schengna. Tudi Slovenija se je odločila za takšen, prožnejši nadzor v obmejnem pasu s Hrvaško.