Ursula von der Leyen: Evropejci bodo odločali, kdo pride v EU, ne tihotapci

Po celonočnih pogajanjih predstavnikov evropskega parlamenta in španskega predsedstva sveta EU je bil zjutraj dosežen preboj pri sprejemanju novega migracijsko-azilnega svežnja. Pogajalci so dosegli politični dogovor o petih zakonodajnih aktih s tega področja.

Evropska unija je spet v migracijski paralizi

Cilj svežnja je zagotoviti bolj učinkovit nadzor zunanje meje EU in blažiti migracijski pritisk. Zagotovljeno naj bi bilo hitro vračanje ljudi, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito. Državam vstopa, predvsem na jugu Evrope, naj bi zagotovili več solidarnosti pri delitvi bremen. Na drugi strani bodo morale izpeljati vse postopke registracije prosilcev za azil.

»Moria, Calais, Lampedusa so vse, česar ne maramo in kar priča o odsotnosti Evrope,« je dejal podpredsednik evropske komisije, pristojen za migracije, Margaritis Schinas. Nova ureditev bo po njegovem mnenju omogočila vzpostavitev sistema solidarnosti, ki bo državam zagotavljal pomoč.  

Novi sistem med drugim predvideva hitro ločevanje že na zunanji meji: med ljudmi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in drugimi, ki prihajajo iz varnih držav in so obravnavani kot gospodarski migranti. Zanje bo predviden hitrejši postopek odločanja o prošnji za azil in vrnitev v domovino, če bodo zavrnjeni.

Dolgoletno jabolko spora

»Evropejci bodo odločali, kdo pride v EU in lahko ostane, ne tihotapci. To pomeni zaščito tistih, ki potrebujejo pomoč,« je po preboju dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.

Sveženj je bil več let jabolko spora in v njegovem sprejemanju ni bilo veliko napredka. Predvsem države na vzhodu so se otepale odgovornosti za prevzem dela prosilcev za azil. Evropska komisija je svoje predloge predstavila jeseni leta 2020. Že prej so propadli predlogi prenove pravil, ki jih je po begunski krizi v letih 2015 in 2016 pripravila evropska komisija pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja.

Prožna solidarnost

Države bodo imele na razpolago prožno solidarnost. Na leto bi iz najbolj izpostavljenih vstopnih držav premestili po EU najmanj 30.000 prosilcev za azil. Če ne bodo hotele sprejeti svojega deleža prosilcev za azil, bodo morale vplačati v poseben sklad, po osnovnem predlogu 20.000 evrov na osebo. Solidarnost z vstopnimi državami bodo lahko uresničevale še na druge načine.  

V kriznih razmerah bi na zunanjih mejah EU vpeljali strožje in poenostavljene postopke obravnave prosilcev. Kočljivo vprašanje v pogajanjih je bilo tudi, kako bi obravnavale begunce in migrante, ki so rešeni na morju.