Evropska država, ki se pospešeno pripravlja na vojno

Med letoma 2026 in 2030 bo Litva za vojaško obrambo namenila od pet do šest odstotkov BDP, kar je znatno več od trenutnega proračuna za vojaške izdatke, ki znašajo 2,4 milijarde evrov. Odločitev je del širše strategije za okrepitev nacionalne varnosti.  Kot poudarja Marius Cesnulevičius, svetovalec za obrambo predsednika Litve: »Ali se odločimo za proračun ali pa se bo sovražnik odločil namesto nas.«

Litva sicer izkazuje tudi močno podporo Ukrajini; namenja 0,25 odstotka svojega BDP za vojaško pomoč tej državi. To je del širših prizadevanj za podporo Ukrajini v njenem spopadu z Rusijo in za krepitev skupne varnosti v regiji.

Prisotnost ZDA in Nata v Litvi je prav tako ključna, poroča Dagens. Kot del širših prizadevanj za okrepitev vojaške prisotnosti v bližini beloruske meje je trenutno v Pabradėju nameščenih približno tisoč ameriških vojakov. Poleg tega bo do leta 2027 v Rudninkaiu odprta nova Natova baza, kjer bo nameščena celotna nemška brigada s 5000 vojaki. General Christoph Huber, poveljnik nemške Panzerbrigade 45, je poudaril: »Moji vojaki vedo, zakaj so tukaj: da branijo vsak košček te države.«

Francija prav tako prispeva k varnosti Litve z namestitvijo lovskih letal na letališču v Šiauliaiu, kjer sodelujejo v misiji Nata za zračno patruljiranje Baltika. Francoski piloti redno prestrezajo ruska letala, ki testirajo zračni prostor Nata, kar kaže na nenehno napetost v regiji.

V sodelovanju z Latvijo in Estonijo gradi tisočkilometrsko obrambo, ki bo povezala tudi poljski projekt Vzhodnega ščita. FOTO: Reuters

V luči naraščajočih napetosti z Rusijo in Belorusijo Litva izvaja obsežne ukrepe za okrepitev svojih mejnih obramb. V sodelovanju z Latvijo in Estonijo gradi tisočkilometrsko obrambo, ki bo povezala tudi poljski projekt Vzhodnega ščita. Ta skupna obrambna linija je zasnovana za preprečitev morebitnih ruskih agresij. »Ena šibka točka in katastrofa je neizbežna,« opozarja podpolkovnik Remigijus Baltrėnas, namestnik poveljnika litovske vojske.

Poleg tega Litva vzpostavlja 30 skladiščnih objektov po vsej državi. Ti objekti so opremljeni s cestnimi zaporami, bodečo žico in protivozilnimi konicami, kar bi lahko znatno upočasnilo morebitne sovražne napade. Major Edgaras Cerskus, ki nadzoruje ta projekt v gozdu Rudninkai, 30 kilometrov južno od Vilne, poudarja, da je to prvič, da se Litva pripravlja na vojno v mirnem času. »Pripravljamo se na najslabše možne scenarije,« pravi Cerskus za omenjeni časopis.

Litva se zaveda, da mora biti pripravljena na vse možne konflikte, zato tudi razmišlja o morebitni napotitvi svojih vojakov v Ukrajino, če bi se konflikt tam zaostril. Čeprav se trenutna strategija osredotoča na odvračanje, litovski vojaški voditelji ne izključujejo možnosti neposrednega posredovanja.

Vse te pobude so del širše strategije za zagotavljanje dolgoročne varnosti in stabilnosti v regiji. Litovski uradniki opozarjajo, da bi morebitni mirovni sporazum v Ukrajini in posledično odprava sankcij lahko omogočila Rusiji, da ponovno zgradi svojo vojaško moč. Zato si Litva skupaj z zavezniki prizadeva za povečanje svoje vojaške prisotnosti in krepitev zavezništev. »Ne mislimo, da je Rusija pripravljena na vojaški konflikt z Natom, vendar moramo biti pripravljeni na vse možnosti,« poudarja Marius Cesnulevičius, svetovalec za obrambo predsednika Litve.