Evropejci v Rusiji vse bolj vidijo nasprotnika

Leto dni po začetku vojne evropsko javno mnenje trdno stoji na strani napadene Ukrajine, kaže najnovejša raziskava Evropskega sveta za zunanje odnose (Ecfr), a rast življenjskih stroškov, morebitno rusko napredovanje na bojiščih in vrnitev migracij na politično agendo lahko to enotnost na dolgi rok še vedno ogrožajo. Na to z zavlačevanjem agresije računa tudi Moskva.

Raziskava, v katero so bili vključeni prebivalci Francije, Nemčije, Italije, Poljske, Portugalske, Romunije, Španije, Danske, Estonije in Velike Britanije je po besedah avtorjev pokazala, da leto dni po začetku vojne podpora Ukrajini presega tradicionalne politične delitve na leve in desne. Evropsko javno mnenje je bolj naklonjeno ZDA in čedalje manj Rusiji, ki jo v povprečju dve tretjini vprašanih dojema kot tekmeca oziroma nasprotnika svoje države.

»Evropa je leto dni po začetku vojne bolj poenotena kot kdajkoli prej,« je rezultate raziskave komentiral direktor Ecfr Mark Leonard, rekoč, da je ruski napad na Ukrajino povezal evropske nacionaliste ter liberalce. In vendar soavtor poročila opozarja, da bi lahko bila ta enotnost v prihodnje na preizkušnji, če bi Ukrajina utrpela večje neuspehe na bojišču, če bi se povečali stroški gostovanja beguncev ali če bi se podpora ZDA omilila.

Maja lani je bilo prevladujoče mnenje med Evropejci, da bi se morala vojna čimprej končati, toda manj kot leto dni zatem je razmišljanje drugačno. K temu so pripomogli tako uspehi ukrajinske vojske pri odvračanju Rusije, kot zmanjšanje bojazni, da bi se lahko Moskva v Ukrajini zatekla k uporabi jedrskega orožja. V desetih sodelujočih državah v povprečju 38 odstotkov vprašanih verjame, da bi morala vojna trajati toliko časa, dokler Ukrajina ne pridobi nazaj izgubljenega ozemlja. Hitro končanje vojne medtem še vedno zagovarja 29 odstotkov ljudi.

Infografika: Delo

Težave na obzorju

Potek vojne je pripomogel tudi k spremembam v odnosu Evropejcev do Evropske unije oziroma njenega položaja v svetu. Z izjemo Italije je javno mnenje v vseh sodelujočih državah prepričano, da je EU danes enako močna ali celo močnejša kot pred letom dni. To stališče je bilo z 58 odstotki najbolj izrazito na Portugalskem, ki ji sledijo Danska (55 odstotkov), Poljska (54) in Romunija (51). Pomenljivo je, da tudi v Združenem kraljestvu po brexitu prevladuje podobno prepričanje. Da je Unija šibkejša kot pred letom dni, verjame manj kot petina Evropejcev.

Kako dolgo lahko Evropa ohrani svojo enotnost, ni jasno, je poudaril soavtor raziskave, politolog Ivan Krastev. »Evropski voditelji bi morali to obdobje izkoristiti za krepitev odpornosti celine na pretrese, vključno s pritiski na življenjske stroške.«

Iz ankete je razbrati zaskrbljenost Evropejcev nad naraščanjem življenjskih stroškov. V primerjavi z majem lani se je skrb zaradi draginje povečala v vseh sodelujočih članicah Unije, pri čemer so izstopale Italija, Španija, Francija, Portugalska in Romunija. Prav draginja pa bi lahko po besedah avtorjev bila študije eden izmed ključnih razlogov, ki utegne na dolgi rok načeti evropsko enotnost in podporo Kijevu.