Evropa stavi na rude z Balkana

Kanadsko podjetje Medgold Resources, ki deluje v okviru Gold Group s sedežem v Vancouvru, je ocenilo, da bo iz novega nahajališča zlata na skrajnem jugovzhodu Srbije pridobilo dobrih 19 ton čistega zlata. V Srbiji iščejo zlato, litij in druge plemenite kovine še najmanj štiri kanadska podjetja. Da je celotna jugovzhodna Evropa bogata z rudami, je znano, a koliko jih je, ne ve nihče. To bo ugotovil evropski projekt Reseerve, ki ga vodi Geološki zavod Slovenije.

Do sedaj najbolj znano nahajališče zlata je sicer na območju Bora, kjer je dolga desetletja kopal zlato in druge minerale srbski rudarski gigant RTG Bor; od predlani v večinski lasti kitajske družbe Zijin. Po oceni kanadskega podjetja Nevsun Resources je možno tukaj pridobiti okoli 15 milijonov ton bakra in 370 ton zlata. Vse bolj aktualno pa je v Srbiji druge vrste zlato – litij, ki so ga našli vsaj na dveh mestih.
 

Vseevropski zemljevid

 

Medtem ko vseevropska informacijska mreža o mineralnih surovinah zajema večino držav EU, so države južne in jugovzhodne Evrope za zdaj še bela lisa tega zemljevida. Pobudnik vključitve tega območja na evropski geološki zemljevid je Geološki zavod Slovenije, ki koordinira projekt Reseerve – mineralni potencial Južne in Jugovzhodne Evrope. Poteka na območju šestih držav bivše Jugoslavije in Albanije, vključuje pa kar 14 raziskovalnih, izobraževalnih in industrijskih partnerjev iz 12 držav, je povedala za Delo dr. Duška Rokavec, vodja projekta. Evropska komisija si od Balkana na področju surovin veliko obeta. Zakaj?
 

Osamosvojitev Evrope glede uvoza rud

Po besedah dr. Duške Rokavec poskuša Evropa zaradi političnih pritiskov zmanjšati svojo odvisnost od uvoza mineralnih surovin z drugih celin in povečati samopreskrbo. »Evropska komisija je kot eno najpomembnejših regij, ki bi lahko pomembno pripomogle k zmanjšanju odvisnosti od tujih virov, prepoznala območje jugovzhodne Evrope in njen potencial mineralnih surovin. Na tem območju so tako primarne mineralne surovine kot tudi sekundarne, ki so nastale kot ostanek preteklega ali sedanjega rudarjenja in metalurške predelave izkopanih rud. Tu so tudi pomembna nahajališča bakra, svinca, cinka, kroma, železa, niklja in antimona. Opravljajo tudi geološke raziskave novih nahajališč mineralnih surovin, kot je litij v Srbiji, po katerih je veliko povpraševanje,« pojasnjuje dr. Duška Rokavec.

Podatki na enem mestu

Seveda ni mogoče priti do surovin, če ni znano niti, kje se nahajajo. Zdaj je rezultate raziskav o mineralnih nahajališčih v jugovzhodni Evropi mogoče najti v različni literaturi, podatkovnih bazah in kartah, ki pa niso povezane in so zato tudi težko dostopne. Projekt Reseerve pod okriljem evropske Skupnosti znanja in inovacij Raw Materials bo sedanje podatke najprej sistematično zbral in uredil na enem mestu. Njegov končni cilj je v treh letih izdelati register mineralnih surovin v jugovzhodni Evropi, nekaj držav pa vključiti tudi na vseevropski zemljevid – vseevropsko informativno mrežo. Geološki zavod Slovenije se na Balkanu opira na njihove raziskovalne ustanove.

Nova najdišča zlata

V vseh državah Zahodnega Balkana potekajo dodatna raziskovanja mineralnih virov, v Srbiji je odprtih kar 327 raziskovalnih polj. Kar dvesto jih v rudnikih že izkoriščajo, 127 pa je povsem raziskovalnih. Med njimi tudi vrtine za zlato kanadskega podjetja Medgold. Ta Srbijo ocenjuje kot ugodno državo za raziskovanje, saj se je »dokončno stabilizirala in leta 2009 zaprosila za članstvo v EU«, primerno urejeno ima tudi prometno infrastrukturo, tradicijo in vlado, naklonjeno rudarstvu.


V Srbiji raziskujejo šest potencialnih nahajališč zlata že od leta 2014, vsako je veliko po sto kvadratnih kilometrov. Največ vrtin je podjetje naredilo ob srbsko-makedonsko-bolgarski meji. Sproti objavlja tudi poročila, kje so odkrili zlato. Zadnje odkritje je področje v bližini Bosilegrada na skrajnem jugovzhodu države, kjer so našli okoli sedem milijonov ton rude. Iz vsake tone bi lahko pridobili tri grame zlata, skupaj 19,3 tone zlata, so izračunali.
 

Velik strah in obeti

Prebivalci se bojijo odpiranja novih rudnikov. Strah jih je, da bodo z bogastvom iz osrčja Balkana obogateli tujci, domačinom pa pustili le devastirano okolje in poslabšane razmnere za življenje. Oblasti jim odgovarjajo z novimi delovnimi mesti in splošnim razvojem. Rudnik v svetu edinstvene rude jadarit v Loznici, ki vsebuje litij, naj bi prinesel 700 novih delovnih mest in še razne druge vzporedne gospodarske učinke, kažejo načrti. Srbija ustvari zdaj z rudarsko industrijo okoli dva odstotka BDP. Od novih rudnikov, predvsem pa od predelovalnimi obratov rude, ki naj bi zrasli ob njih, si v Srbiji veliko obetajo.