Evropa se v strahu pripravlja na slavje Donalda Trumpa

Ob bližnjih predsedniških volitvah v ZDA se pojavljajo skrbi zaradi naraščajočih tujih dezinformacijskih  kampanj  in polarizirane retorike, ki jo uporabljajo vodilni politični akterji. Microsoft je nedavno opozoril, da tuji akterji iz Irana in Kitajske načrtujejo širjenje lažnih informacij, ki bi lahko zmedle volivce in spodkopale zaupanje v volilni proces. Poročila kažejo, da ti akterji merijo na dvome o integriteti volitev in širijo teorije zarote, kar lahko vodi v dvom do samega procesa volitev in posledično v manjšo udeležbo volivcev.

Na Trumpovem shodu je bila tudi Melania Trump. FOTO: Anna Moneymaker/Getty Images/AFP

V tej luči je posebno pozornost pritegnil shod Donalda Trumpa, ki je potekal v znamenitem Madison Square Gardnu v New Yorku. Dogodek, ki je bil del njegove predvolilne kampanje, je privabil množico podpornikov, ki so mu prišli izrazit podporo. Vendar je shod zaznamovalo tudi neprimerno in pogosto vulgarno obnašanje. Med nastopom so nekateri govorniki, med katerimi je bil tudi Rudy Giuliani, izrekli izredno neposredne, na trenutke celo vulgarne komentarje,  obarvane z rasizmom. Giuliani je trdil, da je Kamala Harris »na strani teroristov« in da so Palestinci morilci Američanov in da jih Harrisova hoče spustiti v državo, da bi »pobili Američane«.

Rudy Giuliani, nekdanji župan New Yorka in odvetnik, je prav tako zagovornik Donalda Trumpa. FOTO: Andrew Kelly/Reuters

V vlogi govornika je nastopil tudi Tony Hinchcliffe,   po poklicu sicer komik. Govor je (neposrečeno) začel s »šalo«, v kateri »smeti sredi oceana« primerja s Portorikom in Portoričani. Odziva, čeprav so bili na shodu pretežno Trumpovi podporniki, ki so že vajeni dehumanizacije migrantov, skorajda ni bilo.

Trump se v svojih nastopih osredotoča na varnost in kriminal, kar poudarja s trditvami, da bo kot predsednik ustavil »invazijo kriminalcev«. Tako se je, kot že ničkolikokrat, osredotočil na priseljevanje in notranjo varnost države, kar v zadnjem času pritegne veliko pozornosti njegovih volivcev. Na dehumanizacijo manjšin se je publika odzvala z glasnimi vzkliki podpore.

Nastopil je tudi lastnik Tesle in družbenega omrežja x (Twitter), Elon Musk. FOTO: Carlos Barria/Reuters

Na stavnicah je Trump trenutno v rahli prednosti pred Harrisovo, a se njene možnosti postopoma izboljšujejo. Kamal Harris se osredotoča na specifične demografske skupine, vključno z mladimi volivci, ki so predstavniki manjšin (predvsem latinoameriška in afroameriška skupnost).

Grant Cardone, ki je prav tako nastopil, je v kamero pokazal sredinec. FOTO: Andrew Kelly/Reuters

Z vse bolj zapleteno politično krajino in vplivom tehnologije na volitve se pojavljajo novi izzivi, ki bodo oblikovali prihodnost ameriške demokracije. Vse to odpira pomembna vprašanja o tem, kako se bo razvijal volilni proces v digitalni dobi, ko lahko dezinformacije hitro dosežejo široko občinstvo.​

​Evropska unija se pripravlja na »črni scenarij« in morebitno Trumpovo vrnitev

S stopnjevanjem volilne kampanje čez lužo in vse bolj verjetnim scenarijem, da se bo Trump vrnil  v Belo hišo, se Evropska unija pripravlja na oslabitev odnosov z ZDA. Politični analitiki v Bruslju in voditelji evropskih držav menijo, da zmaga Trumpa lahko pomeni preobrat v transatlantskih odnosih, ki so bili zadnjih nekaj let, med predsedovanjem Joeja Bidna, razmeroma stabilni. »Moramo biti pripravljeni na vsakršen scenarij, tudi tiste, ki nam niso najbolj v korist,« je pred časom dejal visoki predstavnik EU za zunanje zadeve Josep Borrell.

Priprave na morebitno Trumpovo vrnitev ne temeljijo zgolj na teoretičnih predvidevanjih. Trump je že v prvem predsedniškem mandatu večkrat izrazil dvome o smislu obstoja Nata ter odkrito kritiziral evropske države zaradi slabe finančne in vojaške podpore Natu. Med temi državami je, kljub obljubi, da bo za to namenila več sredstev, tudi Slovenija.

Gospodarska vojna med Nemčijo in ZDA bi prizadela tudi Slovenijo

Nemčija bi lahko utrpela hude posledice, če bi ob morebitni zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah izbruhnila trgovinska vojna med ZDA in Evropo. Nemčija, ki je močno odvisna od izvoza, bi zaradi   10- do 20-odstotnih carin, ki jih napoveduje Trump,  doživela padec bruto domačega proizvoda, saj je gospodarstvo že v recesiji. Po poročilu nemškega inštituta IW bi trgovinska vojna z ZDA, ki so letos postale najpomembnejši trgovinski partner Nemčije, dodatno prizadela glavne gospodarske panoge, predvsem avtomobilsko in farmacevtsko industrijo. Tovrstne napovedi so v Nemčiji že vzbudile strah pred novim gospodarskim upadom. Slovenski trg, ki je gospodarsko tesno povezan z nemškim, bi prav tako občutil udarce, ki bi jih ZDA povzročile Nemčiji in Evropi na splošno.