Evropa se mrzlično pripravlja na kaotičen brexit

Bruselj – Se je glede na zadnji razvoj dogodkov sploh še mogoče izogniti divjemu, kaotičnemu brexitu brez ločitvenega sporazuma? Britanska premierja Theresa May je bila v Bruslju sicer toplo sprejeta, a na Otok se bo morala vrniti bolj praznih rok.

Pričakovanja Londona, da bi (ne)posredno odpirali doseženi sporazum, so bila zavrnjena že pred samim vrhom. To, kar je bilo dosegljivo - obljubljena prizadevanja, da razvpito irsko varovalo sploh ne bi bilo uresničeno v praksi, ampak je le nekakšna zavarovalna polica – radikalnih »brexiterjev« med torijci že tako ne more prepričati.

Vzdušje za zaprtimi vrati je bilo menda turobno. Mayeva je že tako delovalo utrujeno in neprepričljivo. »Naši britanski prijatelji naj raje, kot da vprašujejo nas, kaj želimo,  povedo, kaj sami hočejo,« je v nočnih urah razlagal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Pričakuje, da  v nekaj tednih pripravijo svoja pričakovanja, saj da je debata »včasih meglena in nejasna«.  

Mayeva je pred odhodom z vrha poudarila, da je »kristalno jasna« glede potrebnih jamstev za varovalo (ki preprečuje nastanek trde meje na irskem otoku po brexitu). Sklepi vrha imajo po njenih besedah pravni status. Sicer pričakuje še nadaljnje razprave o pojasnilih. Tudi v interesu EU27 da je, da bo doseženi sporazum o izstopu potrjen.   
 

Realistična perspektiva

Ker se v Uniji zavedajo dramatičnega položaja, bodo pospešili priprave na scenariji kaotičnega brexita. Juncker je napovedal, da bodo že v sredo 19. decembra objavili bolj celovite informacije o pripravah za različne sektorje v kontekstu priprava na ločitev brez sporazuma 29. marca.  

Belgijski premier Charles Michel je scenarij »no-deal« že označil za realistično perspektivo. Belgija, predvsem njen flandrijski del, ki je tesno povezan z Otokom, bi bila med najbolj prizadetimi, če bi brexit na koncu res bil kaotičen.    

Ključne teme v ozadju

Zaradi brexita so na druge teme na vrhu v ozadju, čeprav so na mizi številna vprašanja, ki so ključna  za prihodnost EU. Tako so se, denimo, zavzeli za sprejetje prihodnjega večletnega proračuna EU za obdobje 2021-2027 že prihodnjo jesen. Sedemletni proračun bo po predlogu evropske komisije težak 1279 milijard evrov. V njem bo treba tako zapolniti luknjo, povzročeno z britanskim odhodom, kot tudi zagotoviti financiranje novih nalog EU.

Slovenija je najbolj odločnimi zagovornicami čimprejšnjega sprejetja proračuna. Z odlašanjem bi se namreč upoštevali novejši gospodarski podatki. Ker se Slovenija z nadpovprečno rastjo razvija hitreje, bi bila posledično upravičena do manj denarja.

Višegrajska zavora

Kot je znano, pri najbolj kočljivih migracijski vprašanjih kljub  večletnemu intenzivnemu ukvarjanju z njimi ni preboja. Še vedno ostaja kočljivo, da del članic, predvsem višegrajska skupina, ni pripravljena prevzemati svojega dela solidarnostnega bremena v primeru hudih migracijskih kriz.

V EU sicer na veliko poudarjajo, da je zunanja meje bolje zavarovana in se je število nezakonitih prihodov zmanjšalo na predkrizno raven. Na drugi strani veliki načrt Bruslja o veliki obalni in mejni straži z 10.000 pripadniki zgolj črka na papirju.

Sankcije proti Rusiji

Ne glede na različne razprave in ugibanja o nasprotovanju Italije so podaljšali gospodarske sankcije proti Rusiji, povezane z aneksijo Krima in destabilizacijo vzhodne Ukrajine. Zaskrbljeni so tudi zaradi stopnjevanja nasilja v Kerški ožini in Azovskem morju ter zaradi kršitev mednarodnega prava s strani Rusije. A o strožjih ukrepih proti Moskvi še ne razmišljajo

Glede reforme območja evra bodo  danes blagoslovili sklepe finančnih ministrov iz prejšnjega tedna. Ti predvidevajo krepitev vloge kriznega mehanizma ESM v bitki s krizami, predvsem pri preprečevanju nastanka velikih težav. Tudi pri reševanju bank naj bi imel vlogo nekakšnega varovala v skrajni sili.

Odločanje o posebnem proračunu območja z evrom, ki ga je zahteval francoski predsednik Emmanuel Macron, je preneseno v prihodnost. Med članicami soglasja o njem ni.