Evropa išče Aleksandra Velikega za gordijski vozel brexita

Bruselj  Ko se bodo voditelji članic EU zvečer zbrali na vrhu o brexitu, bodo predvidoma lahko ugotovili, da zadostnega napredka v pogajanjih ni in da pogovori potrebujejo nov zagon.

Na bruseljski strani pričakujejo, da mora korak naprej narediti Združeno kraljestvo. Britanska premierka Theresa May se bo najprej sestala z voditelji drugih 27 članic. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk pričakuje od premierke konkretne predloge za izhod iz slepe ulice. »Poleg dobre volje potrebujemo še nova dejstva,« je povedal.

Po prejšnjih scenarijih je bilo predvideno, da bi na današnjem vrhu že ugotavljali, da je kompromis bolj ali manj dosežen. Tako bi lahko na izrednem vrhu novembra potrdili ločitveni sporazum in politično izjavo o prihodnjih odnosih.

Glede zapletenega vprašanje meje na irskem otoku – ki po brexitu ne bi smela biti trda, ker bi kot taka ogrozili težko doseženi mir – bodo pogajalci očitno morali pogledati izven okvira dosedanjih razprav. Tusk je namigoval, da bi za preboj potrebujemo sveže ideje in novo metodo razmišljanja.

To bi omogočilo sprejetje posebne varovalke (poimenovane backstop) za preprečitev nastanka trde meje, če ne bo druge rešitve. »Videti je kot nova verzija gordijskega vozla. Žal ne vidim nove verzije Aleksandra Velikega. Kot veste - ni tako lahko najti takega kreativnega voditelja,« je ocenil Tusk.

Sporazum v prihodnjih tednih?

Glavni evropski pogajalec Michel Barnier je pred vrhom napovedal, da je veliko vprašanj še vedno odprtih in da je potrebnega več časa za celovit sporazum z Londonom. Konkretno je navedel, da bodo mirno in resno delali za dosego sporazum v prihodnjih tednih.

Francoz bo voditelje 27 članic, ki se bodo po pogovoru z Mayevo sestali ločeno, seznanil s potekom pogajanj, napredku po septembrskem neuradnem vrhu v Salzburgu. Na podlagi informacij se bodo voditelji nato odločili, kako bo šlo naprej v pogajanjih.



Kratek časovni zamik naj ne bi imel usodnega pomena, saj časa je za potrditev sporazum o brexitu, ki bo v praksi izpeljan po izteku dveletnega roka 29. marca (rok se soglasjem lahko še podaljša), dovolj. Tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz je v Bruslju ocenil, da »ni odločilno, ali bo pogajanja sklenjena en teden prej ali pozneje, marveč da preprečimo trd brexit«.  

Ena od sporočil z vrh sicer bo, da se bodo tako na ravni EU kot v državah članicah okrepile priprave na črn scenarij – ločitev brez dogovora. To bi, denimo, pomenilo vpeljavo številnih postopkov za britansko blago in drugo spreminjanje zakonov.
Viri pri EU poudarjajo zaupanje držav članic v delo Barnierja, ki da se z vsakim zasedanjem še povečuje.

»Nismo na živinskem trgu«

Govorice, da se pojavljajo razpoke med članicami glede prijemov v pogajanjih in da del članic, denimo Poljska, zahteva bolj pragmatične držo Bruslja, naj bi še krepile enotnost EU27. Težave, ki so nastala da so že tako posledica odločitve za brexit. Na drugi strani moramo EU braniti svoje vrednote in nedotakljivost enotnega trga.

»Saj ja nismo na živinskem trgu«, je opozoril nemški državni sekretar za EU Michael Roth.  

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung je sinoči poročal , da je Bruselj pripravljen ponuditi Londonu daljše prehodno obdobje, v katerem bo UK po izstopu še del carinske unije in enotnega trga. To bi se po dosedanjih načrtih izteklo konec leta 2020. Na tak način bi strani pridobili več časa za ureditev irskega vprašanja in prihodnjih odnosov.