Na voljo tudi poživitveni napitek s kavo in listi koke

V kolumbijskem Medellinu (domačini mu rečejo Medežin) na eni strani poteka boj med pridelovalci konoplje, na drugi strani pa boj med pridelovalci kave. Ta raste na bolj suhih pobočjih 1600 metrov nad morjem, saj ne mara premočnega sonca in tudi ne preveč vode. Nekoč je od saditve do rodnosti kavovca trajalo od dve do dve leti in pol, zdaj traja le leto, a je rodnost slabša kot pred leti.

Na posestvu Cafe Canelo, ki je sicer del združenja 54 pridelovalcev, imajo 8000 kavovcev, pretežno v gozdičku palm za zaščito pred neposrednim soncem. Vsak grm od 30 do 40 let rodi v povprečju kilogram rdečih semen na leto. Pet kilogramov teh semen je potrebnih za kilogram suhih oziroma praženih zrn kave, ki jih poznamo tudi pri nas. Ravno tu pa se Cafe Canelo loči od drugih pridelovalcev. Za izvoz, tudi v Evropo, še sveža zrna fermentirajo, da se razgradi naravni sladkor pod povrhnjico semen. Potem ta zrna temeljito operejo, jih posušijo, potem pa jih spražijo ali pa pošljejo do kupcev, da jih spražijo in zmeljejo sami.

Za uporabo v Kolumbiji in tudi nekaj lokalih Cafe Canelo fermentacijo zrn preskočijo. Tako je kava že v osnovi bolj sladka in, kot je s strogim izrazom povedala gospodarica posestva, dobra kava ne potrebuje sladkorja in tudi ne mleka. Zrna namreč posušijo in spražijo z naravnim sladkorjem oziroma, kot pravijo, z medom vred. Zrna pražijo na temperaturi 350 stopinj Celzija, od osem do 15 minut, več kot 70-letni gospodar posestva ima s tem ogromno izkušenj. Praženje nadzira z očmi, saj se pri praženju kadi, z ušesi, ker zrnca pri tem rahlo pokljajo, in seveda z nosom, ker kava začne omamno ali pa ne tako omamno dišati.

Na posestvu Cafe Canelo rastejo kava, banane, koruza, limone in drugi citrusi ter še več drugih vrst sadja in zelenjave. FOTO: Borut Tavčar/Delo

Nekaj mesecev stare sadike sadijo po precej strmem pobočju, po katerem več kot 70-letni gospodar skaklja precej lahkotno, en meter narazen. Težava je vreme, pravijo, dobre sezone so že redke. Podnebne spremembe prinašajo vroče dneve in tudi izredno mokre dneve. Pojavlja se tudi žled. V takih razmerah kavovci umirajo. Najbolj kritično obdobje je februarja in marca, ko kavovci cvetijo, in avgusta ter septembra, ko začnejo semena zoreti. Če je med pobiranjem semen vroče, bo kava dobra, pravijo. Izkušeni pobiralci lahko naberejo tudi 200 kilogramov semen na dan.

Podobne razmere imajo tudi v Braziliji, ki diktira cenovne trende za kavo v Južni Ameriki. Ko je v Braziliji pridelava kave velika, cena pade tudi v Kolumbiji. Lani pa so imeli v Braziliji velike težave z vremenom, zato tudi pridelava ni velika in bo cena v Kolumbiji omogočala preživetje pridelovalcev. Tudi zato, ker imajo čedalje več kavovcev, ki cvetijo in tvorijo semena vse leto.

Cvetovi kavovca, ki cveti in rodi skozi vse leto. FOTO: Borut Tavčar/Delo

Pridelovalci se poskušajo prilagoditi na nove razmere tudi drugače. Priložnost je velika biotska pestrost Kolumbije, saj imajo zgolj sadja 431 vrst, pri tem da ima že mango 500 podvrst. Pridelujejo tudi sladke in manj sladke banane, pomaranče, mandarine, limone in vse vrste zelenjave, od fižola in koruze do riža. Njihova najbolj tradicionalna jed je sicer sestavljena iz popečene pancete, klobase in krvavice, natrgane govedine, riža, jajca, rezine ali dveh avokada in ocvrte banane.

Značilna jed v Medellinu FOTO: Borut Tavčar/Delo

Na posestvu Cafe Canelo se tako spogledujejo s ponudbo glampinga, po drugi strani pa bi radi na inovativen način združili kavo s katero drugo učinkovino. V Cafe Canelo vidijo možnost v kanabionoidih, saj imajo v povezavi tudi pridelovalca konoplje, drugi pa so že izdelali poživitveni napitek s kavo in listi koke, ki je tudi v prosti prodaji.

Kavna zrna za rabo v Južni Ameriki FOTO: Borut Tavčar/Delo