EU: Srečanje Trumpa in Kima je bistven in nujen korak

Ljubljana – Politiki in druge vidne osebnosti z vsega sveta podpirajo zgodovinsko srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Džong Una. 

Predsednik republike Borut Pahor je med prvimi podprl srečanje, ki bo prineslo nekaj mirnosti v svetovne politične odnose. Pahor je dejal, da srečanje in podpis dokumenta, ki med drugim obeta denuklearizacijo Korejskega polotoka, vračata upanje v mirno reševanje vseh sporov ter v svetovni mir in varnost.

Pahor še meni, da sta voditelja pokazala sposobnost razumeti, kako velika tveganja za svetovni mir so bila pred njima. Smelo sta storila zgodovinski korak v dobro miru in varnosti v svetu, so sporočili iz urada slovenskega predsednika.

Predsednik republike je tudi poudaril politično modrost in premočrtnost južnokorejskega predsednika Mun Dže Ina, ki je, pogosto osamljen, ves čas od prevzema mandata iskreno verjel in si prizadeval za ta zgodovinski dogodek.



»Dejstvo, da je k temu srečanju pomembno prispevala Kitajska, podprla pa ga je tudi Japonska, omogoča zmeren optimizem, da se bo trajno umirilo eno najbolj nevralgičnih konfliktnih območij v svetu,« je v sporočilu za javnost še dejal Pahor.

Grošelj: Vrh Trump-Kim pomemben korak za zmanjšanje napetosti

Zgodovinski vrh v Singapurju predstavlja pomemben korak za zmanjšanje napetosti na Korejskem polotoku, je ocenil tudi politični analitik Klemen Grošelj. Ob tem je opozoril, da ameriške in severnokorejske diplomate zdaj čakajo izredno naporna pogajanja.

Grošelj je ocenil, da je bil v Singapurju dosežen določen uspeh glede na to, da je bilo to šele prvo srečanje med državama na najvišji ravni. Po njegovem mnenju je bila pri tem bolj uspešna Severna Koreja, ki si je vedno želela neposreden dialog z ZDA, vendar prejšnje ameriške administracije niso nikoli pristale na to. Kot je dejal Grošelj, je bil današnji težko pričakovani vrh za severnokorejski režim prvi korak k zmanjšanju mednarodne izolacije. 



Kot pomembno gesto dobre volje je označil Trumpovo napoved, da se ZDA odpovedujejo skupnim vojaškim vajam z južnokorejsko vojsko, ki so bile vedno trn v peti severnokorejskemu režimu in vir napetosti na Korejskem polotoku. Kaj bo v zameno za to ponudil severnokorejski režim, iz skupne izjave, ki sta jo podpisala Trump in Kim, še ni razvidno, morda zaveza, da bo šel po poti jedrske razorožitve, ki je gotovo končni cilj ZDA, ugiba Grošelj.

Spomnil je, da je bil strateški cilj severnokorejskega režima pridobiti jedrsko orožje kot sredstvo, ki bo prisililo ZDA k neposrednim pogovorom, in to so dosegli. To bo pogajalski adut, okoli katerega se bodo lahko pogajali in na podlagi katerega bo Severna Koreja poskušala pridobiti čim močnejša varnostna zagotovila, da bo režim preživel v prehodnem obdobju, je pojasnil Grošelj.

Ambicija tako Seula kot Pjongjanga je združitev Korej, se pa predvsem v Seulu jasno zavedajo, da glede na nizko stopnjo razvitosti Severne Koreje ne morejo ponoviti modela združitve Nemčij, je dejal Grošelj. Un se po njegovem mnenju zaveda, da režim dolgoročno ne more obstati.

Grošelj je še menil, da je še preuranjeno, da bi Trump po vrhu v Singapurju razglasil diplomatsko zmago, vendar bo po njegovem mnenju to vseeno storil zaradi notranjepolitičnih razmer, predvsem v luči jesenskih kongresnih volitev. Vendar ZDA ključnega strateškega preboja še niso dosegle, diplomaciji obeh držav pa čakajo še izredno naporna pogajanja, je sklenil politični analitik.


 

Dogovor med Trumpom in Kimom končuje hladno vojno

Južnokorejski predsednik Mun Dže In je danes dejal, da dogovor, ki sta ga na vrhu v Singapurju podpisala Trump in Un, končuje hladno vojno. Dogovor, dosežen 12. junija na otoku Sentosa, bo ostal v svetovni zgodovini kot dogodek, ki je končal hladno vojno, je po srečanju voditeljev ZDA in Severne Koreje povedal Mun.

Pohvalil je pogum in odločenost obeh voditeljev, da se nista zadovoljila z »zastarelo realnostjo, temveč sta si drznila narediti korak k spremembi«.

Ob tem je Mun Dže In posvaril, da gre zgolj za začetek in da jih lahko čakajo še številne težave. »Vendar se nikoli ne bomo vrnili v preteklost, prav tako pa se ne bomo nikoli predali na tej poti,« je poudaril Mun.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je srečanje v Singapurju opisal kot »edinstven dialog« med Trumpom in Unom. Dejal je, da je to natanko tisto, kar si je Kitajska ves čas želela, in poudaril, da ni dvoma o pomembni vlogi, ki jo je pri tem srečanju odigrala tudi Kitajska. Analitiki se strinjajo, da bo njena vloga pri pogajanjih o razorožitvi vidna tudi v prihodnje. 

V EU so srečanje označili za velik in nujen korak za nadgradnjo pozitivnega razvoja dogodkov v medkorejskih odnosih. Dogovor Trumpa in Kima je jasno znamenje, da je mogoče doseči popolno denuklearizacijo Korejskega polotoka, poudarjajo v EU. Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini je ob tem še poudarila vodenje, modrost in odločnost južnokorejskega predsednika. 



EU ostaja pripravljena pomagati in podpirati nadaljnja pogajanja in druge ukrepe, namenjene vzpostavljanju zaupanja in zagotavljanju trajnega miru, varnosti in blaginje na Korejskem polotoku, je še dejala Mogherinijeva. 

Tudi Rusija in Japonska sta pozdravili današnje srečanje, pri čemer je Tokio opozoril, da gre zgolj za prvi korak. Dogovor o popolni denuklearizaciji Korejskega polotoka pa so pozdravili tudi v Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA).



»Gledali smo televizijo in spremljali komentarje obeh strani. Nismo pa videli dokumentov, saj mislim, da še niso bili objavljeni. Vendar pa je že samo dejstvo, da je srečanje potekalo, pozitivno,« je povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Japonski premier Šinzo Abe je medtem poudaril, da je bila »Kimova namera za popolno denuklearizacijo Korejskega polotoka na vrhu ZDA in Severne Koreje pisno potrjena« . »To podpiram kot prvi korak k celoviti rešitvi vprašanj glede Severne Koreje,« je poudaril.