Erdoğanova bruseljska misija

Bruselj – Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je imel na pogovorih z vodilnimi predstavniki EU in Nata jasne zahteve: podporo za delovanje v Siriji in pomoč beguncem iz bruseljske blagajne.

»Imamo različna mnenja o različnih temah,« je pred pogovori opozoril predsednik evropskega sveta Charles Michel. Za Unijo je nesprejemljivo, da se je Erdoğan odločil za izsiljevanje z migracijskim pritiskom na zunanjo mejo v Grčiji. Kljub temu je Michel poudaril nujnost »poštenega in odprtega dialoga«. Tudi države članice se strinjajo, da mora Erdoğan prenehati izkoriščati migrante in sirske begunce za doseganje političnih ciljev.

Oblikovanje koalicije voljnih za pomoč otrokom beguncem

EU je pri novih obljubah Ankari zadržana. Od šestih milijard, ki so bile v okviru »begunskega pakta« iz leta 2016 predvidene za projekte za pomoč sirskim beguncem v Turčiji, je bilo nakazanih šele 3,2 milijarde. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je Erdoğanov obisk sicer videla le kot začetek dialoga, ki se bo nadaljeval v prihodnjih tednih. Opozorila pa je, da na grški meji ne bi smelo biti čezmernega nasilja, morali bi tudi spoštovati temeljne pravice, kot je pravica zaprositi za azil. Po pogovorih je zatrdila, da je dogovor s Turčijo iz leta 2016 veljaven, obstajajo pa nesoglasja o njegovem izvajanju.

Splošno prepričanje je, da je položaj drugačen kot leta 2015 in da ne more več izbruhniti taka begunska kriza kot sredi tega desetletja. Grčiji je, denimo, uspelo preprečiti nezakonite prehode meje. V Uniji poteka razprava, kako bi lahko zagotovili pomoč otrokom, ki živijo v katastrofalnih razmerah v taboriščih na grških otokih. Oblikuje se koalicija voljnih za preselitev otrok, v kateri so po doslej znanih podatkih Finska, Francija, Hrvaška, Luksemburg, Nemčija in Portugalska.