Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Razmere v Idlibu se umirjajo

Bašar al Asad je po mnenju analitikov glavni problem, ki deli Ankaro in Moskvo.
Analitiki se sprašujejo, koliko časa bo zdržalo premirje. Foto: Afp
Analitiki se sprašujejo, koliko časa bo zdržalo premirje. Foto: Afp
8. 3. 2020 | 20:28
8. 3. 2020 | 20:28
4:10
V Idlibu se prekinitve ognja, o kateri sta se v četrtek dogovorila ruski in turški predsednik Vladimir Putin in Recep Tayip Erdoğan, držijo glavni nasprotniki, ne pa tudi vsi uporniki.

Več kot 24 ur je minilo od začetka premirja, ki je začelo veljati v noči s četrtka na petek, ko je v soboto zjutraj turški obrambni minister Hulusi Akar izjavil, da ni bilo niti ene kršitve. Nekoliko pozneje so ga popravili na ruskem obrambnem ministrstvu, na katerem so objavili, da je skupna rusko-turška komisija, ki nadzira prekinitev ognja, v enem dnevu naštela 20 kršitev: v ruskem delu komisije so jih odkrili 19 (v Idlibu tri, v Latakiji sedem, v Alepu kar devet), turški »komisarji« pa so našli le eno v Idlibu. Težki topovi so resda utihnili, tudi letala po dolgem času ne letajo nad glavami in odmetavajo smrtonosnega tovora. Turška vojska, sile sirskega predsednika Bašarja al Asada in njihovi vojaški zavezniki iz Rusije se držijo sporazuma, toda uporniki, ki niso pod nadzorom oziroma pokroviteljstvom Turčije, niso odložili orožja. Iz organizacije Hajat Tahrir al Šam, ki se je znašla na veliko seznamih terorističnih združenj, so se zahvalili za dosedanjo podporo Ankare severnim delom Sirije, hkrati pa pozvali privržence, naj ne spoštujejo moskovskega dogovora in nadaljujejo boj proti silam Damaska.

Erdoğan naj bi se ustavil tudi v Parizu, kjer ga pričakuje Emmanuel Macron. Foto: Reuters
Erdoğan naj bi se ustavil tudi v Parizu, kjer ga pričakuje Emmanuel Macron. Foto: Reuters


Erdoğan na pogovore v Bruselj


Pred sklenitvijo sporazuma s Putinom je Erdoğan na svojevrsten način »internacionaliziral« zaostritev razmer v Idlibu, kjer sta se spopadli sirska in turška vojska. Ko je od Nata dobil le »besedno podporo«, je zagrozil Evropi, da bo odprl meje za begunce. Do nedavnega je med Ankaro in Brusljem veljal sporazum, v katerem se je EU zavezala, da bo Turčiji plačevala, če ta ne bo več spuščala pribežnikov prek meja z Grčijo. Ta dogovor ne velja več, pravijo v Ankari, o njegovi usodi se bo jutri v Bruslju Erdoğan pogovarjal z voditelji EU. V francoskih medijih so se pojavile informacije, da turškega voditelja v Parizu pričakuje tudi njegov francoski kolega Emmanuel Macron. Tudi on bi se rad z Erdoğanom pogovoril o dogajanju na severu Sirije. Na Zahodu je zdaj spet zavladal strah pred navalom sirskih beguncev. Medtem ko zahodni mediji ponavljajo trditve turških virov, da je zaradi zadnjih spopadov v Idlibu pobegnilo od doma več kot milijon ljudi, so v soboto ruski mediji poročali, da se je v zadnjih 24 urah vrnilo v domovino 865 sirskih beguncev: iz Jordanije jih je prišlo 637, iz Libanona 228.

Analitiki se sprašujejo, koliko časa bo zdržalo premirje. Foto: Afp
Analitiki se sprašujejo, koliko časa bo zdržalo premirje. Foto: Afp

 

O Idlibu se je mogoče dogovoriti


Komentator britanskega časnika Guardian Simon Tisdall je prepričan, da bo imel tako kot dosedanji tudi nov dogovor o premirju kratek rok trajanja. Po njegovem mnenju bo ta »zakulisni« sporazum zgolj utrdil vpliv Putina, Erdoğan pa da bo postal še večji »človek Moskve« v Natu, kakor je bil doslej. Njegovi ruski in turški komentatorski kolegi so bili bolj optimistični. Voditeljema držav, ki imata tako močne gospodarske, energetske, trgovinske, turistične in zadnje čase tudi »orožarske« povezave, ni v interesu, da bi kvarila meddržavne odnose zaradi severa Sirije. Aleksej Malašenko iz raziskovalnega inštituta Dialog civilizacij je povedal, da se je s Turčijo, ki je konec koncev peta največja gospodarska partnerica Rusije, mogoče dogovoriti o stvareh, kot je razdelitev Idliba. Težava je po njegovih besedah v sirskem voditelju Asadu, ki ga bo Rusija podpirala do konca, Turčija mu pa nasprotuje. »Bašar al Asad je zdaj največji kitajski zid, ki deli Rusijo in Turčijo,« je zatrdil ruski analitik.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine