Karikatura Mohameda nov povod za zaostrovanje med Turčijo in Francijo

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes pozval Evropo, naj ustavi »kampanjo sovraštva,« ki da jo proti muslimanom vodi francoski predsednik Emmanuel Macron. Hkrati je pozval k bojkotu francoskih izdelkov. Po drugi strani pa se je Macronu v bran postavila nemška kanclerka Angela Merkel. Podprl ga je tudi slovenski premier Janez Janša.

Erdogan je sicer že tretji dan zapored ponovil, da bi Macron potreboval »pregled duševnega zdravja,« poroča francoska tiskovna agencija AFP. Macrona napada predvsem zaradi njegove obrambe svobode govora in pravice do objave karikatur islamskega preroka Mohameda, kar je za muslimane sicer bogokletno.

Macron pa se je za to svobodo postavil po grozovitem umoru francoskega učitelja, ki ga je mlad čečenski begunec obglavil, ker je otrokom med poukom pokazal te karikature.

Glede na izjavo Erdoganovega tiskovnega predstavnika Ibrahima Kalina je turški predsednik ta umor francoskega učitelja danes sicer obsodil kot barbarsko dejanje, ki ga ni mogoče upravičiti.

Vendar pa se je Erdogan po drugi strani postavil kot branik islamskega sveta, ker da Macron vodi protiislamsko politiko, ker je napovedal zaostritev zakonodaje o ločitvi države in cerkve v Franciji ter predvsem strožji nadzor nad šolami in tujim financiranjem mošej.

Erdogan se je zato danes pridružil pozivom arabskega sveta k bojkotu francoskih izdelkov. Te so že umaknili s polic v Katarju in Kuvajtu. Medtem pa so v Siriji in Libanonu zažigali francoske zastave in slike Macrona.

V spor med Erdoganom in Macronom, ki sta sicer na okopih tudi glede turškega izkoriščanja zemeljskega plina v vzhodnem Sredozemlju, konflikta v Libiji ter spopadov v Gorskem Karabahu, se je danes vključila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Erdoganove izjave je ostro obsodila in izrazila solidarnost s Francijo.

Macrona je na Twitterju v francoščini podprl tudi slovenski premier Janša. »Ostani neomajen,« je zapisal. Francijo sta podprla tudi premierja Nizozemske in Grčije, pa tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, še poroča AFP.

Razhajanja v EU

Besedni napad turškega predsednika Erdogana na Macrona je znova osvetlil razhajanja v EU glede Turčije. V Bruslju so se morali danes braniti pred kritikami, da je odziv EU na turške provokacije premalo odločen in da je unija razglašena.

Predsednika sta sicer na nasprotnih bregovih pri vrsti vprašanj, med drugim glede turškega izkoriščanja zemeljskega plina v vzhodnem Sredozemlju, konflikta v Libiji in spopadov v Gorskem Karabahu.

Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je Erdoganov besedni napad na Macrona v nedeljo označil za nesprejemljivega, Turčijo pa je pozval, naj ustavi to nevarno spiralo konfrontacije.



Ob tem je spomnil na oktobrske sklepe voditeljev članic unije kot na ponudbo za nov začetek, za kar pa bo potrebna politična volja turških oblasti za zagon pozitivne agende. V nasprotnem primeru bo Turčija še bolj osamljena, je še tvitnil Borrell.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je na Twitterju zapisal, da Turčija namesto pozitivne agende izbira provokacije, enostranska dejanja v Sredozemlju in zdaj tudi žaljivke, kar je nedopustno.

Ob tem je Michel, ki sicer velja za zvestega sledilca Macrona, saj je ta tudi najbolj zaslužen za to, da je Belgijec dobil visoki položaj v EU, pozval k spoštovanju Evrope in njenih članic.

Borrellov govorec Peter Stano je danes v odzivu na številna kritična vprašanja francoskih novinarjev, češ da je odziv Borrella in Evropske komisije premalo odločen, poudaril, da je njihova naloga spodbujati dialog, sodelovanje in vzajemno spoštovanje, ter spomnil na oktobrske sklepe vrha.

Voditelji so se v sklepih, sprejetih v začetku meseca, dogovorili za dvotiren pristop do Turčije. Spodbude in nadgradnja odnosa v primeru sodelovanja Ankare ter možnost sankcij v primeru enostranskih dejanj v škodo unije in njenih članic.

Turčija od takrat nadaljuje s provokacijami, tako v vzhodnem Sredozemlju kot z besednimi napadi na Macrona, a v Bruslju za zdaj poudarjajo, da bodo z odločitvami o nadaljnjih korakih počakali do decembra, ko je predvidena vnovična razprava vrha o Turčiji. Zavračajo tudi očitke, da so stališča v uniji neenotna.

A očitno je, da se Grčija, Ciper in Francija zavzemajo za oster pristop, medtem ko je Nemčija, kjer živi veliko Turkov, previdnejša. Med bolj zadržanimi sta tudi Italija in Španija s svojimi interesi v Sredozemlju.

Borrellov govorec danes sicer ni izključil možnosti izredne razprave zunanjih ministrov o odnosih s Turčijo, če bi katera članica to izrecno zahtevala, a ta za zdaj ni načrtovana.

Stano je sicer danes znova spomnil na izjemno kompleksne odnose s Turčijo, ki da je zelo pomembna partnerica in soseda EU ter članica zveze Nato. Sodelovanje lahko le koristi vsem, medtem ko konfrontacija ne bo nikomur prinesla ničesar, je opozoril.