Emmanuel Macron za novo evropsko suverenost

Berlin – Nemčija in Francija morata najti pogum za odprtje novega evropskega poglavja, če noče naša celina postati igračka velikih sil, mora postati močnejša in pridobiti novo suverenost, poziva francoski predsednik Emmanuel Macron. Med praznovanjem nemškega dneva žalovanja za žrtvami vojn in tiranije je predsedniku bundestaga Wolfgangu Schäubleju, predsedniku države Frank-Walterju Steinmeierju, kanclerki Angeli Merkel in drugim ponovno razložil svojo vizijo bolj združene Evrope.

Dediči povzročiteljice dveh svetovnih vojn dvajsetega stoletja na svoj tradicionalni dan žalovanja ne bi mogli slišati spodbudnejših besed od tistih, s katerimi jim je predsednik najpomembnejše partnerke evropskega miru in združevanja v bundestagu izrazil spoštovanje: »Noben narod ni tako iskreno obdelal svoje zgodovine!« Nemčija filozofov, znanstvenikov, inženirjev, umetnikov, pesnikov, mislecev in podjetnikov se je vzdignila iz temnih globin, v katero so jo potisnili demagogi in tirani, francoski predsednik pa je vesel, da jo je njegova država spremljala med tem prerodom. Francosko-nemška gonilna sila združevanja, ki so se ji pridružili številni drugi, je prinesla evropsko idejo, spoznali so, da je tisto, kar jih združuje, močnejše od vsega, kar jih deli. »Skupaj se nam je posrečilo premagati narcisizem majhnih razlik, s tem nismo nič izgubili, ampak veliko pridobili.«

To je omogočilo združitev Nemčije in vse celine, zdaj pa je treba po prepričanju francoskega predsednika odpreti novo poglavje. Macron meni, da Evropska unija ni bila ustvarjena za sodobne izzive, kot so grozeči varnostni položaj, podnebne spremembe, prelomi, ki jih prinaša digitalizacija, revolucija umetne inteligence, spremembe v kmetijstvu, izzivi migracij, Nemčija in Francija zdaj nosita odgovornost za ustanovitev učinkovite in demokratične suverenosti. »Moramo premagati naše tabuje in navade!« Evropo je treba opremiti z nujnimi instrumenti suverenosti, verjame mladi francoski voditelj, ki razume strahove, »toda ali je bilo našim predhodnikom Briandu, Stresemannu, Adenauerju, de Gaullu, Mitterrandu in Kohlu kaj lažje, ali niso premagovali še večjih tabujev, še bolj boleče preteklosti, če večjih nasprotovanj?«



Po njegovem prepričanju smo to dolžni Evropi in svetu, ki stoji na razpotju, saj se sooča s fascinacijami nad tehnologijami brez vesti, nacionalizmi brez spomina in fanatizmom brez vrednot. Bomo sklenili, da mora napredek koristiti vsemu človeštvu? Iz Evrope prihajajo spodbude novemu digitalnemu modelu, obnovljivim energijam in varovanju okolja, multilateralizmu, varnostni in migrantski politiki.

»Evropa ne sme dovoliti drsenja sveta v kaos, ampak ga mora potisniti v miroljubno smer.« Ne smemo se zadovoljiti s podrejeno vlogo, preveč velikih sil nas hoče omejiti in se vmešavati v naše javne razprave, napasti našo demokracijo in nas spreti med seboj. Enotnost ne pomeni vsiljene enoglasnosti, a po Macronovem mnenju za zavarovanje državljanov pred novimi tveganji ter zagotovitev njihove svobode odločanja o svoji prihodnosti potrebujemo več evropske suverenosti. »Tega boja še zdaleč nismo dobili!«



V okviru spominjanja prve svetovne vojne so mladi iz različnih evropskih držav brali pisma padlim vojakom, ki so se učili v njihovih šolah ali igrali v njihovih nogometnih društvih. Macron pa je spomnil na nemškega pesnika in prevajalca Ernsta Stadlerja, ki si je prek strelskih jarkov dopisoval s francoskim pesnikom Charlesom Péguyjem, čigar dela je prevajal. Oba sta padla v prvih mesecih velike vojne, danes pa po Macronovih besedah Evropa kaže, česa je sposobno človeštvo, če je upanje močnejše od usode, če je prijateljstvo med narodi močnejše od bojevanja, če se odločimo, da bo jutrišnji dan boljši od včerajšnjega.