Neomejen dostop | že od 9,99€
Ustanoviteljica Theranosa Elizabeth Holmes, ki je nekdaj veljala za ljubljenko Silicijeve doline, je bila po večmesečnem sojenju včeraj na sodišči v San Joseju v Kaliforniji spoznana za krivo goljufanja vlagateljev, ker je zavestno lagala, da Theranosova tehnološka naprava lahko diagnosticira bolezni na podlagi le nekaj kapljic krvi. Tožilstvu je tako uspelo dokazati, da je imel Theranos napravo, ki nikoli ne bi mogla delovati, ne pa naprave, ki le v tistem trenutku ni delovala.
Porota je Holmesovo spoznala za krivo štirih obtožb od enajstih, pri treh je bila spoznana za nedolžno, ena obtožba pa je bila izločena že v začetku sojenja. Pri treh obtožbah porotniki še niso enotni. Porota Holmesove ni spoznala za krivo goljufije pacientov, ki so prejeli netočne rezultate testov. Glede na to, da porota ni soglasna, tožilstvo, ki zahteva 20 let zapora, tega zagotovo ne bo doseglo, pravijo tisti, ki podrobno spremljajo primer. Nekaj letom v zaporu pa se 37-letnica zagotovo ne bo izognila.
Datum izreka obsodbe še ni znan, obravnava se bo nadaljevala prihodnji teden. Pričakovati je, da se bo na izrečeno zaporno kazen pritožila, saj krivde na nobeni točki ne priznava. Pripor preživlja doma.
Theranos je bil v najboljših časih vreden kar devet milijard dolarjev, njegova pot navzdol pa se je začela s tem, ko je novinar Wall Street Journala poročal, da njena osnovna tehnologija za testiranje krvi sploh ne deluje, rezultati diagnostike pa so bili narejeni na podlagi drugih že dlje časa v panogi prisotnih tehnologij.
Na sojenju je pričalo okoli 30 oseb s sveta zagonskih podjetji in farmacije. Tožilstvo je poskušalo dokazati, da je Holmesova vedela, da izdelek, ki ga je predstavljala vlagateljem kot revolucionarnega, v resnici ne deluje.
Na sojenju je več direktorjev laboratorijev pričalo, da so Holmesevo večkrat opozorili na pomanjkljivosti v Theranosovi tehnologiji. Holmesova je »izbrala goljufijo namesto poslovnega neuspeha. Odločila se je, da bo nepoštena do vlagateljev in bolnikov,« je v zaključni besedi dejal tožilec Jeff Schenk. »Ta izbira ni bila samo brezčutna, ampak tudi kriminalna.«
Obramba je tožilstvu nasprotovala tako, da je Holmesovo opisovala kot predano in zagnano podjetnico, ki je poskušala narediti preboj v pretežno moški industriji. Holmesova je priznala napake pri delovanju Theranosove naprave, vendar nikoli ni priznala, da je zavestno goljufala paciente ali vlagatelje. Obramba je s prstom pokazala tudi na Ramesha »Sunnyja« Balwanija, nekdanjega poslovnega partnerja in dolgoletnega partnerja ustanoviteljice. Ta je vse obtožbe zanikal.
Proces je dodobra pretresel tehnološko industrijo in razkril ustroj, ki je Holmesovi pomagal na poti k slavi. Bila je namreč na naslovnih straneh vseh pomembnejših revij, gostja v oddajah in bila častna predavateljica poslovnih konferenc, primerjali so jo celo s Stevom Jobsom. O njej so napisali knjigo in posneli dokumentarec Izumiteljica: Krvava prevara, konec leta 2021 pa je na ekrane prišla mini televizijska serija The Dropout, v istem času je Apple Studios začel snemanje celovečerne adaptacije knjige Johna Carreyrouja z Jennifer Lawrence v glavni vlogi in režiji Adama McKaya.
Elizabethin oče je Christian Rasmus Holmes IV., nekdanji podpredsednik Enrona, energetske družbe, ki je pozneje bankrotirala po škandalu z računovodskimi goljufijami.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji