Salvador po novem sprejema ameriške kriminalce: Smo smetišče za Washington?

Salvador je privolil v dogovor, po katerem bo ta država v Srednji Ameriki po novem sprejemala ameriške kriminalce, obtožene nasilja, in deportirance iz katerekoli države, so sporočile državne oblasti obeh vključenih držav.

Ameriški minister za zunanje zadeve Marco Rubio je dogovor naznanil po srečanju s salvadorskim predsednikom Nayibom Bukelejem. Rubio se te dni zaradi sprememb migracijskih politik, ki se na novi celini obetajo pod Donaldom Trumpom, mudi po državah Srednje Amerike. V sledečih dneh bo obiskal še Kostariko, Gvatemalo in Dominikansko republiko, potem ko je svoje delo že opravil v Salvadorju in Panami. 

»Salvador je to nepričakovano odločitev sprejel kot izraz neizmernega prijateljstva med državama,« je na konferenci sporočil Rubio. Po njegovih navedbah naj bi država še najprej sprejemala salvadorske deportirance, ki so ilegalno vstopili v Ameriko, in prav tako bo v zaporih »dobrodošel vsak tujec, ki je bil obsojen v Ameriki, ne glede na to, iz katere države prihaja«.

»Izraz neizmernega prijateljstva« pa ne bo zastonj, saj predsednik Nayib Bukele – ki je lani prepričljivo še drugič postal predsednik – trdi, da bo Amerika Salvadorju to uslugo plačala. Kot je zapisal na X, bo država »v zameno za plačilo v megazapor Cecot sprejela le obsojene kriminalce. Plačana vsota bo za Ameriko nizka, Salvadorju pa bo pomagala izboljšati zapore.«

Cecot (Terrorism Confinement Center) je kontroverzni zapor za pripadnike tolp, ki ga je država Salvador odprla lani. Zapor lahko sprejme največ 40 tisoč zapornikov, s čimer je največji zapor v Latinski Ameriki in eden največjih zaporov nasploh. Celotno območje, namenjeno zaporu, pokriva kar 170 hektarjev, medtem ko zapor kot sam stoji na 23 hektarjih. Bukele je zaradi gradnje zapora od suverenov sosednjih držav prejel ogromno pohval, obenem pa je bil projekt večkrat pod plazom kritik, saj naj bi bile tamkajšnjim zapornikom pogosto kršene človekove pravice. 

Že leta 2022 je ameriško ministrstvo za zunanje zadeve med prvim mandatom Bukeleja opozarjalo na obupno stanje v salvadorskih zaporih, saj so »zapori zaradi groznih pogojev ogrožali življenja,« prav tako pa naj bi bilo zgolj nekaj mesecev po izvolitvi Bukeleja v zaporih, ki so skupno sprejeli 31 tisoč zapornikov, kar 70 tisoč kaznjencev.

Kdo je Bukele

Nayib Bukele je brezkompromisni politik, ki je v svojem prvem mandatu radikalno zatrl smrtonosno divjanje tolp in s tem krivuljo umorov in nasilja opazno obrnil navzdol. Njegov recept za varnost sicer temelji na polnjenju zaporov, Salvador ima namreč največje število zapornikov na prebivalca na svetu. Zaradi množičnega zapiranja in radikalnega reševanja težav pa organizacija za človekove pravice Amnesty International poroča, da je domnevno več kot 80.000 zapornikov nedolžnih. 

Bukele si je z agresivnim pristopom obračunavanja s kriminalom hitro pridobil Trumpovo naklonjenost. Slednji je namreč v preteklosti člane znane tolpe MS-13 označil za živali. Zdaj je Bukele prejel še ponudbo, ki je voda na njegov mlin – za zapiranje ljudi bo njegova država prejela še plačilo.

Nestrinjanje opozicije 

»To je bizaren dogovor, ki sta ga dosegla avtoritarna in populistična voditelja desničarskih strank in ki sta s tem ustvarila transakcijsko prijateljstvo,« je za CNN dejala Mneesha Gellman, ameriška profesorica mednarodnih ved. »To nima nikakršne zakonske podlage in verjetno krši marsikateri zakon, ki se navezuje na pravice migrantov.«

Tudi Manuel Flores, sekretar levičarske salvadorske poslanske skupine Farabundo Martí National Liberation Front, je izrazil nezadovoljstvo z dogovorom: »Kaj je naša država? Odlagališče smeti za Washington?«

V primeru dogovora je po poročanju CNN težava tudi ta, da po salvadorskih zakonih ni razlike med posameznikom, ki je zgolj obtožen suma pripadništva tolpi, in posameznikom, ki je obtožen zločina. Posledično lahko pristojni organi pridržijo vsakogar na podlagi suma, da je član tolpe.