Eksodus Armencev iz Gorskega Karabaha

Iz Gorskega Karabaha se že več dni valijo kolone beguncev. Odkar je 19. septembra azerbajdžanska vojska v bliskovitem napadu porazila enote mednarodno nepriznane Republike Arcah na območju nekdanje Avtonomne oblasti Gorski Karabah in začela njeno integracijo v Azerbajdžan, je v sosednjo Armenijo iz strahu pred etničnim čiščenjem pobegnilo že več kot 28.120 beguncev. Še tisoče jih v dolgih kolonah čaka na edini cesti, ki to tradicionalno z Armenci poseljeno območje povezuje z Armenijo.

V ponedeljek zvečer je v bližini glavnega mesta zdaj že nekdanje separatistične republike odjeknila močna eksplozija. Lokalni mediji poročajo, da se je nesreča zgodila v skladišču goriva, kjer se je tedaj gnetlo več sto ljudi, ki so prišli po gorivo za beg v Armenijo. Umrlo naj bi najmanj 125 ljudi, skoraj tristo jih je bilo ranjenih, mnogi so v kritičnem stanju s hudimi opeklinami.

V kaosu, ki je sledil razkroju separatistične republike, in množičnem begu prebivalstva primanjkuje zdravstvenega osebja, prostorov v bolnišnicah, zdravil in medicinske opreme. Reševanje drastično otežuje popoln prometni kolaps, zaradi katerega so ceste skorajda neprevozne. Vzrok eksplozije za zdaj ni znan.

Množični beg

Neskončna reka beguncev se je v Armenijo začela izlivati v nedeljo, potem ko so Azerbajdžanske sile po mednarodnih pritiskih odprle koridor Lačin, edini prehod v Armenijo. Azerbajdžan je prehod namreč blokiral že več kot deset mesecev in s tem povzročil hudo pomanjkanje vode, hrane, goriva, zdravil in drugih potrebščin v armenski enklavi.

Do torka je območje zapustilo že več kot desetina prebivalstva Gorskega Karabaha. Predsednik armenske vlade Nikol Pašinjan je dogajanje v regiji opisal kot etnično čiščenje. Oznanil je, da imajo načrte za namestitev do 40.000 beguncev. Vendar bi bilo končno število ljudi, ki bodo v strahu pred Azerbajdžansko integracijo zapustili območje, lahko še mnogo višje. Mnogi napovedujejo, da bodo območje, ki so ga naseljevali že vse od antike, zapustili vsi ali skoraj vsi armenski prebivalci, torej okoli 120.000 ljudi.

Počasno kolesje diplomacije

Na območju sicer že od zadnje vojne med Armenijo in Azerbajdžanom delujejo enote ruskih mirovnikov, vendar jim Armenci očitajo, da so ostale ob azerbajdžanskem napadu povsem pasivne. Rusko zunanje ministrstvo pa za nastalo situacijo krivi Armensko vlado, ki je, kot so zapisali, pretrgala vezi z Rusijo in »postala talka Zahodnih geopolitičnih iger«. Razvoj dogodkov pa je krhanje odnosov med Rusijo in Armenijo še zaostril.

Ameriški senator Gary Peters, ki vodi kongresno delegacijo ZDA na armensko-azerbajdžanski meji, je pozval k ustanovitvi mednarodne opazovalne misije. »Svet mora natančno vedeti, kaj se tam dogaja,« je dejal. »Od azerbajdžanske vlade smo slišali, da ni česa videti in se česa bati. Če je tako, bi morali dovoliti mednarodnim opazovalcem, da si to ogledajo,« je pojasnil in opozoril, da so prebivalci Gorskega Karabaha zelo prestrašeni.

Odposlanci Armenije in Azerbajdžana se bodo v torek sestali v Bruslju na prvih diplomatskih pogovorih, odkar je Azerbajdžan prejšnji teden zasedel armensko enklavo.

Medtem je bilo v Erevanu aretiranih že okoli dvesto protestnikov proti po njihovem mnenju premilem odzivu Pašinjana na Azerbajdžansko agresijo. Armenski premier je aprila letos izrazil celo pripravljenost na uradno priznanje, da sporno ozemlje pripada Azerbajdžanu.

V vojaški operaciji – uradni Azerbajdžan jo imenuje »protiteroristična« – prejšnji teden je po podatkih armenskih virov umrlo več kot dvesto ljudi, še prek štiristo pa jih je bilo ranjenih. Med mrtvimi je najmanj deset civilistov, vključno s petimi otroki. Ubitih je bilo tudi pet pripadnikov ruskih mirovniških sil.